Naslovnica/"Ljudje si želijo predvsem sproščujočih vsebin"
Regional4 min čitanja

"Ljudje si želijo predvsem sproščujočih vsebin"

Avditorij Portorož je pred dvema velikima prelomnicama. Prva je 40. obletnica delovanja zavoda, druga pa vrnitev festivala Melodije morja in sonca, od katerega publika pričakuje višji nivo, kot je bil viden pred nekajletno ukinitvijo. Ob tej priložnosti smo se pogovorili z direktorjem zavoda, Markom Česnikom.

"Ljudje si želijo predvsem sproščujočih vsebin"
FOTOGRAFIJA

Vodite zelo specifičen javni zavod, ki se ukvarja predvsem z organiziranjem različnih prireditev. Je bila to od vedno vaša želja? Ste si vedno želeli delati v tej stroki?

Dejansko sem finančnik, čeprav sem se že pred petnajstimi leti spoznal s hotelirstvom in turizmom. Nisem pričakoval, da bom še kdaj prišel v to panogo. Pred časom smo z občino pregledovali stanje tega zavoda, dal sem zgolj sugestijo o tem, kako bi se dalo stvari izboljšati, in tako je prišlo do dogovorov.

Ste zelo mladi, spadate v skupino “mladih managerjev”. Vodite zavod, ki ima težo, nenazadnje nosi odgovornost za dogajanje v tej, kot radi rečemo, najbolj turistični občini v Sloveniji. Kako gledate na to?

Lahko rečem, da sem počaščen, da vodim zvod, kot je Avditorij Portorož. Upam samo, da bom to lahko tudi v prihodnje počel kar se da dobro.

Avditorij je bil dlje časa v rdečih številkah. Vam je v letu dni uspelo obrniti ta trend. Kako je potekala sanacija?

Glavno orodje, ki smo ga uporabili pri sanaciji, je kontroling. Z obiskovalci smo ugotavljali, kaj najbolj pogrešajo, česa si najbolj želijo. Cilj je bil samo eden. Čim več kvalitete za čim nižjo ceno. Jasno, zarezali smo tudi v stroške, a le tam, kjer je bilo to smiselno. Sicer pa je strategija sila preprosta. Zveneča imena, zadovoljen obiskovalec in seveda tudi zadovoljni zaposleni.

Financirate se tudi iz občinskega proračuna. Javni zavodi pa doživljajo vse večje reze, pa ne le v Piranu, ampak po celi Sloveniji. Ste tudi vi doživeli upad in kako ga boste premostili?

Seveda, do znižanja je prišlo, za približno 20 odstotkov. Sicer skušamo zadržati kvaliteten program, vendar je težko. Vladno varčevanje se pozna tudi pri nas, tako da se skušamo nekako obdržati nad gladino. Velik zalogaj je tudi praznovanje 40. obletnice. Tega sprva sploh nismo planirali, vendar smo se na koncu vendarle odločili za izvedbo. Ker je to darilo kraju, bo dogodek brezplačen.

40. obletnica je torej pred vrati. Kaj točno pripravljate in kakšna je vaša misel ob tem jubileju?

40 let je kar dolga doba, smo eden od starejših zavodov v državi, ki se ukvarja s kulturo. Starejši smo tudi od Cankarjevega doma. Zato bomo v četrtek, torej jutri, praznovali ta jubilej, ki ga bo vodila Nataša Benčič. Skupaj z obiskovalci bomo pogledali, kateri so odmevnejši dogodki preteklih desetletij, kateri posamezniki so tisti, ki so dvignili celoten nivo delovanja. Avditorij je namreč nekoč bil mednarodno prepoznaven. In upam, da bo nekoč spet tako.

Kako lahko v tej krizi privabite več obiskovalcev kot v preteklih letih?

Statistično gledano letos zadržujemo podobno število obiskovalcev kot lani, vendar smo v lanskem letu uspeli povišati obisk glede na pretekla leta. Očitno program v preteklosti ni bil na ravni pričakovanj, zato je tudi prihajalo do osipa.

Ljudje torej še vedno radi zahajajo na različne prireditve?

Situacija je specifična. Časi niso enostavni za nikogar, zato imajo ljudje raje sproščujoče vsebine. To se pozna pri filmih, pa tudi pri gledaliških igrah itd. To  sicer ne pomeni, da se moramo odreči “resni” kulturi, vendar ljudje ne želijo nekih dramatičnih vsebin, saj je že življenje postalo dramatično. Ljudje se radi nasmejejo, vsekakor pa to ni le plitka komedija.

Vrača se Festival Melodij morja in sonca. V zadnjih letih je doživljal veliko pretresov. Odpadel je, še pred tem ni bil izpeljan kot bi si želeli ...  V javnosti pa se je za letošnjo izvedbo ustvaril občutek, da bo tokrat festival na višjem nivoju.

Upam si trditi, da bo letos zadeva drugačna in kvalitetnejša. Tudi selekcija je bila drugačna. Od 14 nastopajočih je polovica povabljenih. Gre za zveneča imena slovenske glasbene scene. Sicer pa morajo biti pesmi pozitivno naravnane, mediteransko obarvane …

… ker to nosi festival že v imenu …

Tako je. To tudi pomeni, da morajo biti besedila specifična, kar zadnja leta zagotovo niso bila. Ampak na napakah se učimo. Sedaj je želja, da bi z RTV-jem in občino Piran podpisali dolgoročno pogodbo, da ta festival res ponovno postane, kar je nekoč že bil.

Katere večje dogodke še pripravljate v tej sezoni?

Po štirideseti obletnici, ki bo v četrtek in po festivalu MMS, ki bo v soboto, so tukaj zagotovo še Piranski glasbeni večeri, Portoroške noči, koncert Uroša Perića, veliko pa stavimo tudi na gledališki abonma, ki ga je sestavil Boris Kobal. Sestavljen je tako, da bo vsaka predstava pustila svoj pečat.

Kakšno je poslanstvo Avditorija? Kaj lahko pričakujemo čez recimo deset let, ko bo praznoval svoj 50. rojstni dan?

Najprej držimo pesti, da bo sploh obstal, ker vemo, da  se je že večkrat soočal s finančnimi težavami. Poslanstvo pa je zelo jasno in že zapisano v temeljnem aktu. Mi smo javni zavod, ki mora skrbeti za kulturo. Skrbeti moramo tudi za izobraževanje, vendar delujemo na trgu in temu se moramo prilagoditi, saj je, žal, obisk na dogodkih “visoke” kulture vsako leto nižji.

Vir: Jaka Vran, foto in video: Dean Vatovec

Komentari 0

Poštujte kućna pravila

Budi prvi koji će komentirati.