LETO DNI PO SMRTI ALEŠA ŠUTARJA: Župani opozarjajo, da se varnostne razmere niso izboljšale

Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

48-letni Šutar je umrl nekaj ur po napadu 25. oktobra v jutranjih urah pred novomeškim klubom LokalPatriot, kamor je prišel po sina. Dogodek je močno odjeknil na Dolenjskem in po vsej Sloveniji. Ker je bil osumljenec za napad pripadnik romske skupnosti, pa je sprožil tudi zaostritev med tamkajšnjo romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom. Tako se je 28. oktobra na Glavnem trgu v Novem mestu zbralo več kot 10.000 ljudi, ki so obsodili nasilje, opozorili na neučinkovito reševanje romskih vprašanj in zahtevali takojšnje ukrepe.

Skupaj s protestom je v mestni hiši potekala izredna seja novomeškega mestnega sveta, na kateri so mestni svetniki opozorili na omejene možnosti ukrepanja občine in zahtevali širše ukrepe države. Seje se je udeležil tudi takratni premier Robert Golob, ki je na seji obljubil sprejetje posebnega zakona, poimenovanega po Šutarju. Že dan po napadu sta odstopila ministrica za pravosodje Andreja Katič in notranji minister Boštjan Poklukar.

Državni zbor je t. i. Šutarjev zakon po večurni razpravi potrdil 18. novembra, veljati pa je začel 27. novembra. Med drugim je policiji prinesel dodatna pooblastila, možnost rubeža denarne socialne pomoči za večkratne prekrškarje ter zaostril pogoje za izplačevanje denarne socialne pomoči in otroških dodatkov v primeru, da starši otrok ne pošiljajo v vrtec ali šolo.

Po prijetju glavnega osumljenca sledil preobrat

Nekaj ur po napadu 25. oktobra je policija kot glavnega osumljenca prijela 21-letnega pripadnika romske skupnosti, za katerega pa se je med zaslišanjem prič pred preiskovalnim sodnikom izkazalo, da najverjetneje ni pravi napadalec. Po dobrih dveh tednih ga je sodišče izpustilo na prostost, čez tri dni pa na predlog tožilstva odredilo pripor za njegovega leto dni mlajšega bratranca Samira Šiljića.

Ta je še pred začetkom predobravnavnega naroka s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde, na tej podlagi pa mu je sodišče konec maja izreklo šest let in tri mesece zapora. Ker je imel pred tem še dve pogojni obsodbi, ju je preklicalo in mu izreklo enotno kazen šest let in devet mesecev zapora. Kazen je postala pravnomočna poleti.

Po tragediji je generalni direktor policije odredil strokovni nadzor nad delom Policijske uprave (PU) Novo mesto. Ta je pokazal določene pomanjkljivosti, a ne takšnih, zaradi katerih bi bilo mogoče reči, da bi drugačno ravnanje policije smrt lahko preprečilo. Vseeno je po objavi ugotovitev sredi novembra z mesta direktorja PU Novo mesto odstopil Igor Juršič. V zadevi je bil odrejen tudi inšpekcijski nadzor ministrstva za notranje zadeve nad varovanjem zabave v klubu LokalPatriot, ki pa nepravilnosti ni odkril.

Kje smo leto dni pozneje?

Ob obletnici Šutarjeve smrti se postavlja bistveno vprašanje, ali je dogodek prinesel kakšne spremembe in kakšno je stanje na področju izzivov, povezanih z romsko skupnostjo leto dni zatem.

Na Centru za socialno delo (CSD) Dolenjske in Bele krajine ocenjujejo, da eno leto po usodnem dogodku bistvenih premikov na terenu v smislu izboljšanja stanja ni zaznati, izzivi pa v veliki meri ostajajo enaki kot pred njim. "Določeni ukrepi so bili sicer sprejeti, vendar njihovi učinki, vsaj na področju socialnega varstva, za zdaj ne kažejo pomembnejšega napredka pri vključenosti romskih otrok v izobraževalni sistem ali splošnem izboljšanju socialnega položaja skupnosti," pravijo. Ob tem dodajajo, da se bodo dolgoročnejši učinki morda pokazali šele čez čas.

Novomeški župan Gregor Macedoni je povedal, da so se v prvih mesecih po tragičnih dogodkih stvari začele premikati na bolje. "Policija je povečala prisotnost, Furs je bil na terenu, Šutarjev zakon je omogočil izvršbe na socialne transferje," je spomnil. A, ko je ustavno sodišče po zahtevi za presojo ustavnosti do končne odločitve marca zadržalo izvajanje izvršb na socialno pomoč, "so šle stvari zopet v stare tirnice", je povedal.

Zato je po njegovih besedah nujno, da se zdaj, ko so državnozborske volitve mimo, znova lotijo reševanja stvari. "Pri tem je naša ocena, da brez tega, da bomo naredili resne premike na socialni politiki in politiki trga dela, problematike ne bomo nikoli rešili," je dejal.

Zelo podobno ocenjuje krški župan Janez Kerin. Tudi on pravi, da so se razmere v Posavju po dogodku in sprejemu Šutarjevega zakona nekoliko izboljšale, k čemur sta pripomogli večja prisotnost policije in določba zakona, da se lahko večkratnim prekrškarjem rubi tudi denarno socialno pomoč. A so se stvari, potem ko je ustavno sodišče začasno zadržalo izvajanje te določbe, vrnile v stanje pred sprejemom zakona, je opozoril.

Kazniva dejanja se tako po njegovi oceni nadaljujejo v podobni meri kot pred tragičnim dogodkom. "V občini Krško smo imeli denimo čez poletje veliko težav s požigi v okolici romskega naselja Kerinov Grm," je dejal.

Med ukrepi, ki so imeli pozitiven učinek, je izpostavil tudi možnost, da se staršem, ki otrok ne pošiljajo v šolo, del denarne socialne pomoči izplača v naravi. Ukrep je bil sicer sprejet še pred Šutarjevim zakonom, Šutarjev zakon pa ga je še nekoliko dopolnil. A tudi pri tem ukrepu Kerin opaža, da smo že nazaj pri stanju, kakršno je bilo pred njegovim sprejetjem.

"Smrt Aleša Šutarja je bila zelo tragična in je pokazala vso realnost položaja, v katerem smo. In ta ni dober. Lahko rečem, da danes položaj ni nič boljši, kot je bil pred enim letom. V prvih mesecih po dogodku smo bili sicer vsi bolj pozorni, več je bilo policije, stvari so se odvijale bolj aktivno, a le za kratek čas. Ko je policija odšla in ko smo spet padli nazaj v staro stanje, so težave znova prišle na dan," je ocenil šentjernejski župan Jože Simončič.

Šutarjev zakon, ki je bil po njegovi oceni sicer rokohitrski in površinski poskus reševanja zadev, ne da bi poskušal odpraviti vzroke, je po oceni Simončiča prinesel določene rezultate. Pri tem navaja predvsem možnost, da se lahko kršiteljem rubi tudi denarno socialno pomoč. A se je njen učinek končal takoj, ko je ustavno sodišče zamrznilo ta del zakona, pravi.

Opozarja na težavo, da je sprejeti zakon lažja kazniva dejanja tatvine in poškodovanja tuje stvari prekvalificiral v prekršek. "Zdaj zato nekateri razglašajo, da je kaznivih dejanj manj, kar pa ne drži, so le drugače opredeljena. Število istovrstnih kriminalnih dogodkov danes ni nič manjše od števila istovrstnih dogodkov konec leta 2025," pravi.

Poudarja, da se stvari ne bodo spremenile, dokler se Romi ne bodo imeli interesa zaposliti in dokler romski otroci ne bodo obiskovali vrtca in šole.

Glede reševanja teh vprašanj ocenjuje, da ima nova vlada za to precej večji interes, kot ga je imela prejšnja, vendar pa tudi od nje pričakuje, da bo izvedla konkretna dejanja. Pričakuje jih v nekaj mesecih.

Predstavniki Romov ne delijo mnenja županov

Medtem pa predstavniki Romov ne delijo mnenja županov. Po oceni predsednika Zveze za razvoj romske skupnosti iz Črnomlja Zvonka Golobiča je varnostni položaj boljši, kot je bil. "Po dogodku sta namreč nastopili odkrita nestrpnost in sovražnost do Romov, zato se ti čedalje bolj zadržujejo doma," je dejal za STA.

Stanje je po njegovi oceni boljše tudi glede obiskovanja šol, manj pa glede streljanja v romskih naseljih. "Verjamem, da se je stanje glede streljanja izboljšalo v novomeških romskih naseljih, drugje pa niti ne toliko," je povedal.

Tudi nekdanji novomeški romski svetnik Zoran Grm ocenjuje, da je stanje na področju varnosti boljše. Opozarja pa, da je Rome prizadel predvsem ukrep možnosti izvršbe denarne socialne pomoči, saj da je mnoge porinil na rob preživetja. Opozarja tudi, da je šlo pri tragičnem dogodku za ravnanje enega Roma in da zato zaradi dogodka ne gre obsojati vseh Romov.