KPK v zadnjem letu zaznamovali tudi notranji spori

Od zapletov pri popolnitvi komisije do pranja umazanega perila v javnosti

Pred natanko enim letom je predsednik republike Pahor na podlagi edinega predloga pristojne izbirne komisije za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) imenoval Borisa Štefaneca, za njegova namestnika pa Jurija Fermeta in Darka Stareta. Ker se je izkazalo, da je Štefanec tik pred imenovanjem izstopil iz PS, so se zvrstili pozivi k njegovemu odstopu, češ da bi lahko bil politično pristranski. A se za tak korak ni odločil, sta pa to storila Ferme in Stare.

Štefanec je tako konec marca prevzel posle, a kar dva meseca deloval z okrnjenimi pristojnostmi, saj senat ni bil popoln. Maja je predsednik Pahor izbral še oba namestnika, to sta postala doktor ekonomskih znanosti Igor Lamberger ter filozofinja in pedagoginja Alma Maruška Sedlar.

Komisija je tako lahko junija spet začela delati s polno paro, vendar pa se zaradi notranjih nesoglasij očitno ni mogla osredotočati zgolj na delo. Le dobre štiri mesece po imenovanju je namreč Sedlarjeva Štefaneca pozvala k odstopu.

Očitala mu je, da je bila kot članica senata izločena iz razprave in glasovanja v zadevi kandidature Alenke Bratušek za evropsko komisarko. Štefanec je te očitke ostro zavrnil in zagotovil, da nikoli ne bo odstopil, saj da je "zelo odgovoren do prevzete funkcije".

Približno istočasno je zaokrožila tudi anonimka z očitki o nevzdržnih razmerah na KPK pod vodstvom Štefaneca. Ta pa je anonimko in poziv Sedlarjeve k njegovem odstopu odstopil državnemu tožilstvu.

Nesoglasja v senatu je pred dnevi v pogovoru za Mladino ponovno obudila Sedlarjeva, ki je ostro nastopila proti načinu vodenja KPK in ocenila, da je komisija skorajda mrtva. Štefanec je takšno oceno zavrnil.

V ospredju delovanja KPK preiskave komisarskih kandidatur

Neuspešna kandidatura nekdanje premierke Alenke Bratušek za evropsko komisarko je bil eden najbolj odmevnih primerov, s katerim se je v minulem letu ukvarjala KPK. Komisija je ugotovila, da je Bratuškova v postopku izbire kandidata za evropskega komisarja ravnala v nasprotju interesov. A zgodba se je končala s sodno prepovedjo objave končnega poročila, zaradi česar je KPK ugotovitve morala umakniti s spletne strani.

Začetek letošnjega leta pa je med drugim zaznamovalo poizvedovanje KPK pri ministrih glede postopka imenovanja Violete Bulc za evropsko komisarko. Osrednji očitek komisije, ki je temeljil na domnevnem nasprotju interesov zaradi političnih stikov med premierjem Mirom Cerarjem in Bulčevo, pa je vzbudil celo nekaj posmehljivih komentarjev.

Štefanec se v polemiko z njimi ni spuščal. "Verjemite pa, da nismo toliko naivni, da bi delali neumnosti in z njimi šli v javnost," je tedaj zatrdil za STA. Izrazil je prepričanje, da bo KPK ohranil ugled in vpliv, saj da deluje v skladu z ustavo in zakoni, obenem pa poudaril, da poleg njega na KPK dela mnogo mladih sposobnih strokovnjakov in ne le on sam. Postopek v tem primeru sicer še ni končan.

Najnovejšega datuma pa je odločitev KPK, da bo senat nadaljeval nadzor nad premoženjskim stanjem predsednika SDS Janeza Janše. Nekaj dni pred tem je namreč vrhovno sodišče poročilo, ki ga je pripravljal prejšnji senat pod vodstvom Gorana Klemenčiča, v tem delu odpravilo. Ker gre za ugotovitve, zaradi katerih je padla druga Janševa vlada, bo delo senata v tem primeru še kako pod drobnogledom politike in javnosti.