KORENIKI SE POSTAVLJA PO ROBU PET IZZIVALCEV: Kdo so kandidati in s čim želijo prepričati Pirančane?

Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Kandidati prihajajo iz različnih političnih okolij, razlikujejo pa se tudi njihove dosedanje izkušnje in razvojni poudarki. Medtem ko so nekateri že predstavili konkretne predvolilne zaveze, so pri drugih za zdaj javno dostopne predvsem splošnejše usmeritve.

Korenika želi nadaljevati začeto, podpira ga tudi nekdanji tekmec

Aktualni župan Andrej Korenika se po štirih letih na čelu občine poteguje za drugi mandat. Na volitvah leta 2022 je v drugem krogu premagal Gašparja Gašparja Mišiča, tokrat pa ima prav v njem in njegovi listi Gašpar Gašpar Mišič in mi enega svojih podpornikov.

Korenika je septembra ustanovil politično stranko Lista Andreja Korenike (LAK), ki je nastala iz njegove dosedanje liste, podporo pa mu je izreklo tudi piransko Gibanje Svoboda.

Njegova predvolilna usmeritev temelji predvsem na nadaljevanju začetih in načrtovanih občinskih projektov. Med pomembnejšimi so dokončanje novega vrtca v Luciji, gradnja javnih najemnih stanovanj na Košti in v Luciji, širitev garažne hiše na Fornačah ter ureditev tamkajšnjega parka in plaže.

Med razvojnimi načrti so tudi nova knjižnica v Luciji, urejanje portoroške plaže, razvoj obrtne cone Dragonja in sprejetje občinskega prostorskega načrta. Pomembno vprašanje ostaja tudi dolgoročna ureditev vodooskrbe slovenske Istre.

Hotova napoveduje spremembe, med obljubami tudi 10.000 dreves

Med najvidnejšimi Korenikovimi izzivalkami je poslanka Socialnih demokratov (SD) Meira Hot.

Hotova, ki je v preteklosti opravljala tudi funkcijo piranske podžupanje, je ob predstavitvi poudarila, da bi v primeru izvolitve zapustila poslanske klopi in se v celoti posvetila vodenju občine.

V ospredje svojega programa postavlja stanovanjsko problematiko, predvsem zagotavljanje stanovanj za mlade družine, ter sprejetje občinskega prostorskega načrta. Opozarja tudi na prometne težave, pomanjkanje parkirnih mest in potrebo po izboljšanju javnega prevoza.

Med njenimi načrti so še varnejše kolesarske poti, dostopnejše javne storitve, ohranjanje kulturne dediščine ter razvoj turizma, ki bi bolj upošteval potrebe domačinov. Izpostavlja tudi nujnost sprejetja občinskega prostorskega načrta.

Hotova je predstavila tudi konkretno okoljsko zavezo. V štiriletnem mandatu želi zasaditi najmanj 10.000 novih dreves.

Smrekar stavi na povezovanje različnih političnih polov

V boj za županski stolček se podaja tudi Robert Smrekar, magister prava, nekdanji direktor piranske občinske uprave in nekdanji direktor Krajinskega parka Strunjan. Smrekar nastopa kot neodvisni kandidat s podporo volivcev, njegovo kandidaturo pa je po njegovih navedbah z overjenimi podpisi podprlo skoraj 150 občanov. Politično podporo so mu izrazile Nova Slovenija (NSi), Slovenska ljudska stranka (SLS), Demokrati Anžeta Logarja in stranka Oljka. Smrekar ob tem poudarja pomen povezovanja različnih političnih skupin in sodelovanja z občani.

Smrekar ima v svojem programu pet konkretnih zavez. V štiriletnem mandatu obljublja gradnjo 100 novih javnih najemnih stanovanj, s katerimi želi izboljšati dostopnost stanovanj za občane. Zavzema se tudi za podaljšanje turistične sezone na najmanj 200 dni na leto, pri čemer ne želi dodatno obremenjevati občine v juliju in avgustu.

Med njegovimi prednostnimi nalogami je sprejetje občinskega prostorskega načrta (OPN) v prvih 300 dneh mandata. V 400 dneh napoveduje pridobitev gradbenega dovoljenja za novo garažno hišo v Piranu, v 500 dneh pa želi dokončati oziroma dograditi kanalizacijsko omrežje v Svetem Petru, če je to v pristojnosti občine.

Sajič v tekmo pod okriljem stranke Piran je naš

Za župana kandidira tudi Žarko Sajič, ki nastopa pod okriljem stranke Piran je naš, povezane z nekdanjim koprskim županom Borisom Popovičem. Sajič je upokojeni inženir ladijskega strojništva z izkušnjami na področju gospodarstva in delovanja državnih institucij. Med drugim je bil prvi direktor državnega projektnega podjetja 2TDK, poznan pa je tudi po svojem delu pri razvoju Muzeja podvodnih dejavnosti v Piranu.

Njegov volilni program za zdaj še ni bil javno predstavljen. Tako še ni znano, katere konkretne projekte in razvojne ukrepe namerava uresničiti, če mu bodo volivci zaupali vodenje piranske občine.

Guzejeva želi svež pristop in učinkovitejše pridobivanje evropskih sredstev

Med kandidatkami je tudi Anja Guzej, ki jo je za županjo predlagala Slovenska demokratska stranka (SDS). Guzejeva je po izobrazbi geografinja, zaposlena na Inštitutu Andreja Marušiča Univerze na Primorskem, v župansko tekmo pa vstopa kot politična novinka.

V predstavitvi kandidature SDS poudarja njeno strokovno znanje, dolgoročno vizijo in željo po drugačnem pristopu k razvoju občine.

Po navedbah stranke želi Guzejeva svoje zamisli uresničevati s premišljenim strateškim načrtovanjem, razvojnimi programi in konkretnimi rešitvami, ki bi temeljile na strokovnem znanju, dejanskih potrebah občine in dobrih praksah. Poseben poudarek bo namenila učinkovitemu pridobivanju in smotrni porabi evropskih sredstev, s katerimi bi financirali projekte za dolgoročni razvoj občine.

Bastjančič v župansko tekmo z Levico

Šesti kandidat je Peter Bastjančič, ki se za položaj piranskega župana poteguje pod okriljem Levice. Bastjančič se je na letošnjih državnozborskih volitvah že potegoval za poslanski mandat na skupni listi Levice in Vesne v piranskem volilnem okraju. 

Zdaj vstopa še v lokalno politično tekmo, vendar njegov podrobnejši program za vodenje Občine Piran v pregledanih objavah še ni bil javno predstavljen.

Volivci bodo o prihodnjem vodstvu občine odločali 15. novembra, pred tem pa mora občinska volilna komisija še uradno potrditi vložene kandidature. Če v prvem krogu nihče ne bo prejel večine veljavnih glasov, bo o novem županu odločal drugi krog, ki je predviden za 29. novembra.