KORENIKA ZA SKUPEN ISTRSKI DOGOVOR: O mejah razvoja Luke Koper naj se uskladijo vse štiri občine

Na Regionalu smo včeraj poročali o odzivih Koprske in Izolske občine na ankaranski poziv. V Kopru pripravljajo pobudo za spremembo državnega prostorskega načrta (DPN) in ob tem poudarjajo, da razvoj pristanišča ne more biti neomejen. Izola pa se do konkretnih posegov še ne želi opredeljevati, dokler ne bodo razjasnjene prostorske podlage in morebitni vplivi.

Zdaj nam je svoje stališče posredovala še Občina Piran. Ankaransko dokumentacijo bodo najprej predali občinskim svetnicam in svetnikom, Ankaranu pa bodo predlagali skupno usklajevanje vseh štirih občin.

"Občini Ankaran bomo v odgovoru predlagali, da štiri istrske občine oblikujemo skupen dogovor o prihodnjem razvoju pristanišča, ki bi ga nato obravnavali vsi štirje občinski sveti," so za Regional pojasnili na Občini Piran.

Plinski terminal: "Naše stališče je jasno že 20 let"

Pri vprašanju plinskih terminalov v Piranu nove razprave ne nameravajo odpirati. Spomnili so, da je občinski svet že 6. julija 2006 sprejel sklep, s katerim je nasprotoval njihovi gradnji na kopnem in morju na območju severnega Jadrana. Ta sklep po navedbah občine ni bil nikoli preklican.

V Piranu so bili leta 2006 tudi pobudnik Zavezništva za severni Jadran, v katerem se je povezalo 13 občin iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Takrat so v ospredje postavili varovanje morja in naravnih virov ob hkratnem gospodarskem razvoju, ki upošteva omejitve prostora.

Podobno kot v Kopru tudi v Piranu poudarjajo gospodarski in energetski pomen Luke Koper, a ob tem dodajajo, da razvoj pristanišča ne more biti brez omejitev.

"Njen razvoj podpiramo, vendar ta ne more biti neomejen. Upoštevati mora okoljske in prostorske omejitve ter varnost, zdravje in kakovost življenja ljudi ob morju," so zapisali.

Kaj bo s Pomolom II in tankerskimi privezi?

Ankaranski poziv sicer ne odpira zgolj vprašanja plinskega terminala. V ospredju so tudi podaljšanje Pomola II proti zahodu, novi tankerski privezi in infrastruktura za tekoče tovore. Ankaran veljavno prostorsko dokumentacijo razlaga tako, da ta omogoča tovrstne posege, medtem ko Luka Koper vztraja, da plinskega terminala ali skladišč za utekočinjeni naftni plin ne načrtuje.

Prav zaradi različnih razlag v Piranu pričakujejo jasnejše odgovore tako Luke Koper kot pristojnih državnih organov. Želijo, da ti predstavijo, kateri posegi so dejansko načrtovani, kakšni bi bili njihovi vplivi in na katerih prostorskih podlagah temeljijo.

Glede plinskih terminalov Piran zaradi že sprejetega stališča novega odločanja občinskega sveta ne predvideva. Drugače pa je pri vprašanju o širšem razvoju pristanišča.

O spremembi DPN bi se dogovorili skupaj

V Piranu si tako želijo, da bi istrske občine na podlagi razjasnjenih dejstev poskušale oblikovati skupno stališče. V takšnem dogovoru bi lahko odprle tudi vprašanje morebitnih zahtev za spremembo državnega prostorskega načrta.

V usklajevanje bi po predlogu Pirana vključili tudi Luko Koper in pristojne državne organe. Cilj pa bi bil določiti, kakšen nadaljnji razvoj pristanišča lokalne skupnosti podpirajo, katere omejitve mora upoštevati in na kakšen način bodo občine vključene v prihodnje odločitve.