Koprsko okno v svet

Prvo ladjo so v koprskem pristanišču privezali leto in pol kasneje, ko je bil dokončan prvi vez. To je bila 135 metrov dolga čezoceanka, po imenu Gorica, last slovenskega ladjarja Splošne plovbe iz Pirana. Ladja je imela nosilnost 6000 bruto registrskih ton in je bil v primerjavi z današnjimi ladjami pravi mali palček. Kot vedo povedati upokojeni delavci Luke Koper se je takrat zgodila tudi prva pomorska nesreča, saj je namreč ladja pri obračanju zavila v nasip.

Današnje ime Luka Koper je iz leta 1961. Dve leti kasneje je bila ustanovljena carinska cona. Leta 1967 smo kot investitorji zaključili izgradnjo 31 km dolge železniške proge Koper Prešnica, kar je omogočilo vključitev Luke Koper v evropski železniški sistem. Terminal za naftne derivate je začel obratovati leta 1968, terminal za kemikalije pa leta 1972, ko so bile povečane tudi kapacitete za les. Leta 1973 je promet dosegel skoraj dva milijona ton.

Že v 70. letih kontejnerji in avtomobili
Takrat so se pojavili prvi kontejnerji, pričel se je razvoj v smeri intermodalnega in kombiniranega transporta. Leta 1974 je bila vzpostavljena prva kontejnerska linija za Sredozemlje. Obala kontejnerskega terminala, ki je bila grajena po novi tehnologiji na jeklenih pilotih, je bila dokončana leta 1976, sam terminal pa leta 1979.

Leta 1984 je bil predan v uporabo terminal za razsute tovore, kasneje se je začela gradnja silosa za žita s pripadajočo obalo. Leta 1988 so bili zgrajeni novo skladišče za bombaž in terminal za borate ter fosforno kislino. Leto kasneje sta bila zgrajena terminal za olje in terminal za glinico. Proti koncu osemdesetih let je pretovor narasel na 5 milijonov ton.

Gospodarske in politične spremembe, ki jih je Slovenija doživela v prvi polovici devetdesetih let, so privedle novosti tudi za nas. Izpad prometa, ki smo ga imeli s komitenti iz jugoslovanskih republik, smo postopoma nadomestili s komitenti iz srednjeevropskih trgov. Leta 1996 je bil zaključen proces preoblikovanja Luke Koper, ki je postala delniška družba in naša delnica z oznako LKPG je začela kotirati na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Istega leta je bil predan v uporabo terminal za avtomobile. Do danes so v Luki privezali preko 30.000 ladij.