Koliko tujih jezikov poznate?

Dr. Lucija Čok, predstojnica Oddelka za uporabno jezikoslovje Univerze na Primorskem, pravi, da so trendi slabi, kar je pokazala nedavna raziskava, opravljena med srednješolci na Obali. Poznavanje italjanščine je slabše, po drugi strani pa je poznavanje slovenščine v italijanskih šolah pri nas veliko boljše.

"Vse bolj se daje prednost angleščini, italjanščina pa je vedno bolj v drugem planu. To vsekakor ni dobro in morda se v zadnjem času premalo zavedamo, kako pomembno je, da se učimo in poznamo čim več jezikov, ne le enega, pa čeprav je ta uveljavljen kot univerzalen," je pojasnila Čokova.

V ta namen so na Univerzi na Primorskem pripravili Prerez jezikovne politike, gre za unikaten document, ki bo, če ga bo senat potrdil, vodil jezikovno politiko univerze in  postavljal nove smernice večjezičnsti.

Kateri jeziki so “perspektivni”?

Alenka Rajčič, direktorica koprskega Jezikovnega centra Nista z 22-letno tradicijo, pravi, da so domačini na Obali v veliki prednosti, kar se poznavanja italijanskega jezika tiče, in dodaja, da je pri njih zadnja leta v porastu zanimanje za t. i. jezike prihodnosti: "Pomembno referenco pri zaposlitvi študentov predstavlja tudi poznavanje ruščine, kitajščine in arabščine. Povpraševanje za tečaje ruskega jezika pri nas je vedno večje, pa tudi tečaj arabščine smo že izvajali."