KDO PREJEMA SOCIALNO POMOČ? Poglejte, kaj kažejo številke in kateri podatki manjkajo

V Sloveniji bo v nedeljo potekal posvetovalni referendumom o pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom. Denarna socialna pomoč je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Uveljaviti jo je mogoče, če dohodek na osebo ne dosega zakonsko predpisane meje in so hkrati izpolnjeni tudi drugi določeni pogoji.

V osnovi, to je za prvo odraslo osebo, samsko osebo ali odraslo osebo, ki je v institucionalnem varstvu, trenutno znaša 507,43 evra. Za prvo odraslo osebo ali samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec, je določena pri 639,36 evra, za prvo odraslo osebo oziroma samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec, pa denimo pri 766,22 evra. Opredeljeni so še nekateri drugi zneski.

Število upravičencev denarne socialne pomoči že od leta 2020 upada. Iz podatkov ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve je razvidno, da jih je bilo 1. decembra 2020 105.778, 1. julija letos, za katerega so na voljo zadnji podatki, pa le še 67.181. Znesek vseh denarnih socialnih pomoči je tako 1. decembra leta 2020 znašal 23,70 milijona evrov, 1. julija letos pa 19,93 milijona evrov. Na tej ravni se sicer kljub manj upravičencem giblje že dlje časa.

Leto (1. december)	Število upravičencev denarne socialne pomoči*	Znesek izplačanih denarnih socialnih pomoči (v mio. evrih)
2020	105.778	23,70
2021	87.977	19,97
2022	79.561	18,97
2023	73.687	19,69
2024	71.371	19,95
2025	69.570	20,00
2026	67.181**	19,93

Prejemnik lahko prejme transfer zase in za svoje družinske člane, zato je število upravičencev večje od števila prejemnikov. Podatek za 1. julij.
Vir: ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve

Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve, s podatki o narodnosti upravičencev do te pravice ne razpolagajo, tako da ni jasno, koliko med njimi jih je denimo Romov, prav tako na tem vladnem resorju ne vodijo ločenih podatkov glede na invalidnost ali zdravstvene težave prejemnikov. So pa za obdobje med letoma 2022 in 2025 zbrali podatke o njihovem državljanstvu.

Država	Število prejemnikov denarne socialne pomoči* (povprečje/mesec – 2025)	Znesek izplačanih denarnih socialnih pomoči (v evrih)
Slovenija	42.762	18.103.122
BiH	1468	529.023
Kosovo	896	390.770
Makedonija	510	223.273
Srbija	229	107.306
Hrvaška	213	78.690
Ukrajina	169	82.681
Bolgarija	61	27.525
Rusija	54	26.849
Sirija	51	37.225
Afganistan	37	24.928

Prejemnik lahko prejme transfer zase in za svoje družinske člane, zato je število upravičencev večje od števila prejemnikov. 
Vir: ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve

Koliko časa v povprečju traja ta pomoč, ni znano, saj ministrstvo te statistike ne vodi. "Menimo, da bi bila takšna evidenca lahko zavajajoča, saj med upravičenci do denarne socialne pomoči niso le brezposelne osebe, ampak tudi osebe oziroma družine z nizkimi dohodki, na primer zaposlene osebe, osebe, ki opravljajo samostojno ali kmetijsko dejavnost, starejše osebe, osebe, trajno nezmožne za delo in tako dalje," so navedli za STA.

Prav tako ni na voljo podatkov o številu in naravi zlorab pravic iz javnih sredstev. To namreč po navedbah ministrstva ni v celoti v njihovi pristojnosti, saj gre lahko pri zlorabah tudi za kaznivo dejanje, kar pa ugotavlja sodišče.

Možnosti neupravičenega prejemanja pravic iz javnih sredstev so se po njihovih besedah sicer zmanjšale že zaradi pridobivanja podatkov o osebah ter njihovem premoženju in dohodkih iz 48 uradnih evidenc podatkov upravljavcev zbirk podatkov preko informacijskega sistema centrov za socialno delo.

Dodatno je v informacijskem sistemu vzpostavljen sistem zastavic - ko iz uradne evidence, s katero je sistem povezan, pride podatek o spremembi okoliščine, ki je bila podlaga za odločanje (smrt, sprememba prebivališča, izpis iz evidence brezposelnih, vpis ali izpis iz vrtca, status šolajočega in podobno), center za socialno delo po uradni dolžnosti ponovno odloča o priznani pravici, so spomnili na ministrstvu.

Na ministrstvu trenutno pomanjkljivost sistema, ne pa tudi zakonskih določb, vidijo v pomanjkanju uradnih evidenc o dohodkih in premoženju v tujini oz. povezljivosti z uradnimi evidencami o dohodkih in premoženju, ki jih vodijo druge države.

To so uredili z dopolnitvijo vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev z izjavo osebe o dohodkih oziroma premoženju v tujini. "Gre torej za odločanje na podlagi izjave stranke, podano pod kazensko in materialno odgovornostjo, z namenom, da se lahko stranki, če se pozneje ugotovi, da je podatke prikazovala lažno ali jih je zamolčala, to pravico za nazaj odvzame," so poudarili.

So se pa v preteklosti pojavljale tudi težave v povezavi s fiktivnimi prijavami prebivanja v Sloveniji, so še spomnili na ministrstvu in pristavili, da zakonodaja zdaj vsebuje varovalko, ki določa, da mora upravičenec do pravic iz javnih sredstev v naši državi tudi dejansko prebivati.