Kdo bo zasebni partner pri izgradnji drugega tira?

Pri iskanju najprimernejšega modela javno-zasebnega partnerstva infrastrukturno ministrstvo sodeluje tudi z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ta bo za Slovenijo pripravila predstavitev možnosti modelov javno-zasebnega partnerstva. Na podlagi primernega modela se bo iskal zasebni vlagatelj za ta projekt, za katerega je pridobitev zadnjega gradbenega dovoljenja pričakovati v 2016.

Na ministrstvu napovedujejo, da bo v začetku julija znan širši nabor možnih modelov partnerstva, do jeseni pa naj bi izbrali najprimernejši model. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je po seji vlade v četrtek ocenil, da bi bile različne možnosti lahko predstavljene na zadnji seji vlade pred počitnicami, potem pa bo sprejeta odločitev. "Za prihodnje leto pa predvidevamo, da se bomo intenzivno lotili priprave razpisa za pridobitev zasebnega partnerja," je pojasnil Gašperšič.

Luka Koper je strateška naložba

Pred časom se je med opcijami omenjalo tudi tisto, da bi zasebnemu partnerju omogočili pridobitev koncesije za gradnjo tretjega pomola v Luki Koper. Te navedbe so poskrbele za razburjenje predvsem na Obali.

Na ministrstvu navajajo, da bo morala vlada ob določanju možnih modelov upoštevati zaveze, ki bodo zapisane v strategiji upravljanja državnih naložb, ko bo to predvidoma prihodnji mesec potrdil DZ. V vladnem predlogu strategije je Luka Koper uvrščena med strateške naložbe, izrecno pa je v opisu opredeljeno državno lastništvo pristaniške infrastrukture.

Je bilo pa v tem času na infrastrukturnem ministrstvu nekaj dvostranskih pogovorov o možnostih sodelovanja s tujimi podjetji pri izvedbi projekta. Kot so zapisali na ministrstvu, so bili med njimi interesenti s Kitajske, iz Turčije, Avstrije in z Nizozemske.

Med ponujenimi partnerji Kitajci?

O tem, da naj bi predstavniki kitajskega infrastrukturnega velikana China Road and Bridge Corporation Sloveniji ponujali javno-zasebno partnerstvo za izgradnjo drugega tira, je v ponedeljek pisal časnik Dnevnik. Na ministrstvu so potrdili, da so bili kitajski predstavniki v začetku meseca na pogovorih na ministrstvu in izrazili interes za gradnjo tira. Drugih pojasnil niso dali.

Kot piše Dnevnik, naj bi predlog zajemal tudi financiranje gradnje s posojili kitajske izvozne-uvozne banke EXIM. Dnevnik ob tem kot ovire za takšno rešitev navaja dejstvo, da naj bi kitajski investitorji ponujali, da večino del opravijo kitajski delavci, ob tem pa naj bi bili tudi pogoji financiranja pri EXIM banki slabši kot v primeru posojila Evropske investicijske banke (EIB).

Vladin interes za posojilo

Vlada je sicer že izrazila interes za sodelovanje EIB pri financiranju projekta drugega tira. V hišni banki EU zdaj to proučujejo, pogovori med vladnimi predstavniki in hišno banko EU pa so še v zelo začetni fazi.

Slovenija čaka tudi na rezultate razpisa za financiranje v okviru mehanizma za povezovanje Evrope (CEF), na katerega se je z vlogo za drugi tir prijavila tudi Slovenija. Rezultati naj bi bili uradno znani 10. julija, a članice naj bi se s prvimi rezultati seznanile že v ponedeljek.

Trenutna ocenjena vrednost projekta je 1,4 milijarde evrov, a država bo to številko ponovno preverila. OECD bo tako v sklopu dogovora z infrastrukturnim ministrstvom podala tudi mnenje o vsebini naloge za recenzijo investicijske vrednosti drugega tira.

Oceno ustreznosti vrednosti projekta bo namreč podala zunanja revizija, ki jo bo ministrstvo naročilo po pridobitvi mnenja OECD, na podlagi katere bo mogoče konkretizirati vsebino projektne naloge in s tem obseg predvidenih del.