Naslovnica/Kapitanka v moškem poklicu
Regional3 min čitanja

Kapitanka v moškem poklicu

Življenje na morju se zelo razlikuje od tistega na kopnem in vsekakor ni za vsakogar. Ponavadi se za ta poklic odločajo moški, pa še ti v veliko primerih ne zdržijo vseh pritiskov. Žensk je tako zelo malo. V Sloveniji jih lahko preštejemo na prste ene roke, vsaj tiste, ki so prišle do najvišjega naziva, kapitana dolge plovbe. Pogovarjali smo se z Urško Jakšič iz Lucije, ki sedaj dela na izolski kapitaniji, pred tem pa je obplula ves svet.

Kapitanka v moškem poklicu
FOTOGRAFIJA

Življenje na morju ni enostavno

Glavni razlog, ki mnoge pritegne, da se odločijo za poklic pomorščaka, še posebno pa za vkrcanje na ladjo, je plačilo. To je v primerjavi s tem, kar bi sicer zaslužil z normalnim delom (na kopnem), še vedno visoko, poleg tega se le stežka karkoli porabi, ker se vse potrebno  dobi na ladji. Pomorščaki v povprečju zaslužijo od tri tisoč evrov mesečno navzgor. Jakšičeva pa ob tem opozarja, da posel ni ravno primeren za vsakega.

Kaj pomeni kapitan dolge plovbe? Kdor doseže stopnjo kapitana dolge plovbe, lahko poveljuje na ladjah vseh velikosti, na neomejeno dolgih plovbah. Vsem potniškim ladjam, ki pripeljejo v Koper, vsem tankerjem in vsem kontejnerskim ladjam, ki jih vsakodnevno videvamo v našem morju, bi Jakšičeva bila kos in bi jim lahko poveljevala.

"Ko sem sama šla na ladjo, sem imela veliko miru in časa, da sem razmišljala, kaj in kako v življenju. Več mesecev na morju pa je lahko zelo naporno tudi s psihološkega vidika." Plovba velikokrat traja več kot pol leta, brez postankov na kopnem so pomorščaki lahko zelo dolgo. Sobivanje brez prave družbe, ampak samo s sodelavci na zelo omejenem prostoru je za marsikoga prava preizkušnja. Tudi pogoji za bivanje na ladji niso ravno rožnati. "Včasih zmanjka sadja in zelenjave ali sveže hrane nasploh, imeli smo tudi restrikcije z vodo."

Obstajajo stroga pravila

Na ladji ni demokracije, sistem je zelo podoben vojski, kjer se nadrejenemu ne ugovarja in nasprotuje, ampak se ukaze enostavno izvršuje; tako stvari funkcionirajo. Jakšičeva je v času plovbe prišla do naziva prvega oficirja, to je po hierarhiji drugi človek na ladji.

Sama se je za vzpon po hierarhični lestvici morala boriti še bolj kot nekateri fantje, ker je ves čas dobivala polena pod noge, nekateri so le stežka prebavili njeno avtoriteto, ker je ženska. Čez čas pa so se vsi navadili in stvari so začele nemoteno delovati.

Nevarnosti ne manjka

Pomorščakom preti več nevarnosti. Prva je slabo vreme, ki je lahko tudi za 200-metrsko ladjo zelo nevarno. "Spomnim se, ko smo zabredli v tajfun nekje v Kitajskem morju. To je lahko zelo nevarno, dejansko pa 80 odstotkov posadke takrat odpove. K sreči smo jo odnesli brez posledic."

Druga nevarnost, ki preti na morju, so pirati. Na daljnem vzhodu in na zahodu Afrike, predvsem v nekaterih ožinah, je to njihov teritorij. Tam je potrebno biti še posebno pazljiv. "Imeti moraš vklopljene vse radarske naprave, alarm na barki mora biti vključen, predvsem pa je najboljše, da jih hitro opaziš in jim to daš vedeti z močno lučjo. V tem primeru se ponavadi odmaknejo. Sicer pa lahko pride tudi do boja, za to se uporabljajo vodni topovi," še dodaja Jakšičeva.

Sedaj je doma, a ne za vedno

"Trenutno delam na Kapitaniji. Prišel je čas v življenju, ko si se moral odločiti. Ali boš za vedno pomorščak ali si boš ustvaril tudi družino. Glede na to, da je tudi moj mož pomorščak, sem se odločila, da bom nekaj let, dokler se otroci ne postavijo na noge, ostala doma, računam pa na to, da se bom na ladjo vrnila," še dodaja Urška Jakšič iz Lucije, simpatična kapitanka dolge plovbe. 

Vir: Jaka Vran

Komentari 0

Poštujte kućna pravila

Budi prvi koji će komentirati.