Kako prijazno okolje je Obala za mlade?

Prav zato so v Kulturno izobraževalnem društvu PiNA zaznali potrebo po izvedbi obširne analize stanja na področju mladine v obalnih občinah, ta pa lahko po mnenju Kaje Cunk (na fotografiji spodaj), vodje programa aktivnega državljanstva, služi za izgradnjo temeljev za razvoj strategije za mlade v obalnih občinah. Raziskavo so opravili med 335 mladimi, poleg tega pa upoštevali podatke o ukrepih in aktivnostih, ki so jih posredovale obalne občine.

Rezultate raziskave so ta teden predstavili v Pretorski palači v Kopru na Konferenci o mladih, zadovoljstvu in aktivnem vključevanju v življenje skupnosti v obalnih občinah, srečanje pa so naslovili Nekaj smiselnega. Kot je pokazala raziskava, mladi na Obali menijo, da je za njih le delno poskrbljeno, več kot polovica vprašanih mladostnikov pa si želi dobiti ali ohraniti službo na območju obalnih občin. "Tujina ne predstavlja prioritete, postala je predvsem nuja," je ob tem razložila Cunkova.

Mladi živijo pri starših in so od njih odvisni

Kar je še bolj zaskrbljujoče, je podatek, da dve tretjini anketiranih trenutno živi pri starših ali skrbnikih, četudi se od njih odselijo, pa so še vedno odvisni od njihove pomoči. Kaj pomeni neformalno izobraževanje, ve manj kot polovica vprašanih, četrtina mladih se v življenje skupnosti sploh ne vključuje, desetina pa ne pozna niti ene obalne mladinske organizacije oziroma organizacije za mlade. Kar mladi sodeč po rezultatih raziskave na Obali najbolj pogrešajo, je ureditev problematike zaposlovanja in s tem povezano težavo s pomanjkanjem izkušenj pri iskanju prve zaposlitve. Prav tako pa pogrešajo njim namenjene ukrepe na področju stanovanjske problematike.

"Soodgovorni smo vsi akterji, ki vplivamo na vsakdan mladih. Treba je izkoristiti potencial družbene skupine, ki razmišlja kreativno in je polna elana. Naj pričujoče delo služi kot temelj, na katerem bodo vsi ključni akterji na področju mladine skupaj z mladimi samimi v prihodnosti gradili uspešen prehod mladih v odraslost," je na konferenci povedala Cunkova, medtem ko je bila Sonja Rutar, docentka za pedagogiko na Pedagoški fakulteti UP in znanstvena sodelavka na Pedagoškem inštitutu, bolj kritična: "Danes izrazito pogrešam revolucionarnost mladih, njihove iniciative. Mladi samo ponavljajo stvari, ki jih počnemo starejši. Vendar je ključnega pomena, da si življenje izumijo po svoje."