KAJ SE SKRIVA POD BENEČIJO? Odkrili "podzemno Gardsko jezero"

Vrtali so do 35 metrov globoko

Kot pojasnjujejo pri Consorzio di Bonifica Adige Euganeo, so na območju Punta Gorzone opravili dve raziskovalni vrtini – prvo do globine 15 metrov, drugo pa do 35 metrov. Pri tem so odkrili dve ločeni vodonosni plasti, med katerima je več kot deset metrov debela plast gline in mulja, ki zaradi slabe prepustnosti močno omejuje prehajanje vode med njima.

Meritve so pokazale tudi veliko razliko v slanosti vode. Na globini približno sedmih metrov so izmerili do 14 gramov soli na liter, medtem ko je bila v globljem vodonosniku, med 28 in 35 metri pod površjem, koncentracija soli le približno en gram na liter.

Zakaj primerjava z Gardskim jezerom?

Pri izrazu "podzemno Gardsko jezero" ne gre za dejansko jezero oziroma veliko podzemno votlino, napolnjeno z vodo. Kot pojasnjuje ANBI, italijansko nacionalno združenje konzorcijev za upravljanje in varstvo voda, je sladka voda ujeta v prepustnih geoloških plasteh oziroma sedimentih.

Z Gardskim jezerom ga primerjajo zaradi obsega območja, pod katerim se razprostira vodonosnik, ne pa zaradi količine vode, ki jo vsebuje.

Med sušo ogroženih bistveno več kmetijskih površin

Južna Benečija je močno izpostavljena zasoljevanju, razmere pa dodatno otežuje posedanje tal. Nekateri deli območja namreč ležijo tudi do štiri metre pod morsko gladino.

Podatki italijanskega Nacionalnega raziskovalnega sveta CNR kažejo, da se nevarnost za kmetijstvo v sušnih obdobjih močno poveča. V mokrih razmerah je srednje visokemu ali visokemu tveganju zaradi zasoljevanja izpostavljenih približno 16 odstotkov kmetijskih površin, med sušo pa se njihov delež poveča na 41 odstotkov.

Na zasoljevanje vpliva več dejavnikov, med drugim količina razpoložljive sladke vode, geološka sestava in oblika površja, način upravljanja vodnih virov ter bližina morja in lagune.

Razmere spremljajo tudi digitalno

V okviru projekta so razvili tudi digitalni sistem Hydrocloud, ki na enem mestu zbira in obdeluje meritve iz merilnih postaj in piezometrov. Med drugim spremlja slanost, električno prevodnost, temperaturo in višino podzemne vode, na podlagi zbranih podatkov pa omogoča izdelavo dinamičnih kart tveganja.

Digitalno infrastrukturo sistema je razvila Univerza v Zagrebu, hidrogeološke simulacije za italijansko območje pa je na podlagi znanstvenih podatkov CNR pripravilo podjetje M3E. Hydrocloud je namenjen strokovnjakom, lokalnim oblastem in kmetovalcem, ki lahko z njegovo pomočjo spremljajo razmere na posameznih območjih.

Spremljanje nameravajo v prihodnje razširiti še na reke in kanale, kar bi omogočilo ugotavljanje, kako daleč prodira slana voda in ali je voda primerna za namakanje.

Raziskujejo tudi delto Neretve

Po podatkih dežele Benečije projekt ni omejen le na italijansko območje, temveč raziskave potekajo tudi v delti Neretve na Hrvaškem. Vodilni partner projekta je Univerza v Splitu.

Pri odkritem vodonosniku morajo raziskovalci ugotoviti predvsem, koliko sladke vode vsebuje in kakšne so njegove hidrogeološke značilnosti. Pred morebitnim črpanjem pa bo treba preveriti, kako bi takšen poseg vplival na posedanje tal in ravnovesje podzemnih voda.