Junaštvo slovenskega pomorca

Rušilec Zagreb

Dokumentarni film o Sergeju Mašeri je posnela RTV Slovenija v svoji seriji Pozabljeni Slovenci in tako 74 let po njegovi junaški smrti obudila lik človeka, ki ga morda res vse premalo poznamo. Film prikazuje njegovo življenjsko pot, avtorju številnih odličnih dokumentarcev Radovanu Čoku pa je s pomočjo mnogih pričanj in študije njegovega osebnega arhiva, ki ga hranijo v Pomorskem muzeju, uspelo obuditi tudi njegov osebni lik domoljuba. Ni maral fašizma in je z največjo možno mero spoštoval mornariško etiko. Njegovo častno dejanje v prvih dneh druge svetovne vojne je kot odraz domoljubja in nestrinjanja s predajo odjeknilo daleč v svet.

Sergej Mašera Goričan s koreninami iz Kobarida

Sergej Mašera se je rodil v Gorici, korenine Mašerovih pa so v okolici Kobarida. Maja 1915 se je družina sredi vojne vihre umaknila iz Gorice in se po končani vojni zaradi spremenjenih političnih razmer ter svetovnega nazora z jasno izraženim slovenstvom očeta Franca ustalila v Ljubljani. Sergej je v Ljubljani končal osnovno šolo in realno gimnazijo, nato pa se je vpisal na Vojno pomorsko akademijo v Dubrovniku, kjer se je izobraževal oficirski kader jugoslovanske vojne mornarice. Leta 1932 je diplomiral in začel oficirsko kariero kot poročnik korvete. Specializiral se je v artilerijski stroki in je bil kot strokovnjak za ladijske topove zaradi nabave protiletalskih topov tipa Bofors za tri rušilce poslan na Švedsko. Tam je spoznal napredne in demokratične razmere v tej državi, kar je nanj naredilo velik vtis ter pripomoglo k njegovi humanistični usmeritvi. Potovanje na Švedsko mu je prineslo tudi ugled in spoštovanje med  njegovimi stanovskimi kolegi.

Radovan Čok

Potopila ladjo, da ne pade v roke tujcem

Marca 1941 je bil Mašera iz rušilca Beograd premeščen na rušilec Zagreb in je na njem v Boki Kotorski dočakal začetek vojne. Kraljeva Jugoslavija je bila na vojno nepripravljena in tudi po tem, ko je italijanska mornarica napadla nekaj njenih oporišč, vlada ni izdala povelja za spopad. Zato so se nekateri častniki, med katerimi ima vidnejše mesto Sergej Mašera, iz domoljubja in ponosa odločili za boj na svoj način.

Rušilec Zagreb je v dneh pred 16. aprilom, ko je štab jugoslovanske flote pristal na zahtevano brezpogojno kapitulacijo in ukazal posadkam, da naj predajo svoje ladje, podmornice in hidro letala prihajajočemu sovražniku, maskirana z vejevjem oljčnih vej plula po Tivtskem zalivu. Bil je ena najsodobnejših ladij kraljeve vojaške mornarice. Po objavi kapitulacije je posadka na ukaz kapitana Nikole Krizomalija v velikem neredu zapustila ladjo. Na njej sta ostala le poročnika bojne ladje Sergej Mašera in Milan Spasić. V skladu s privzgojeno vojaško doktrino Mašera kapitulacije jugoslovanske mornarice ni priznal. Po odhodu posadke sta zato ladjo strokovno minirala, izvršila detonacijo in se skupaj z njo potopila.