JAJČECA SO V PNEVMATIKAH: Tudi Primorska na udaru

Podatka o številu testiranj na virus Zahodnega Nila v koprski regiji Kopilovič nima, saj jim prijavljajo le potrjene primere. Edini okuženi primer zaenkrat pa prihaja iz osrednjeslovenske regije. Na vprašanje če je primorska regija bolj izpostavljena virusu zaradi pojavnosti komarjev, pa odgovarja, da nič bolj kot druge regije.

Glavni prenašalci virusa Zahodnega Nila so v Sloveniji avtohtone vrste

Komarji rodu Culex, ki so v primeru okuženosti glavni prenašalci virusa Zahodnega Nila na človeka, so v Sloveniji avtohtone oz. domorodne vrste, je pojasnila raziskovalka z Univerze na Primorskem Katja Kalan. Tigrasti komar, ki prav tako lahko prenaša virus, pa je invazivna vrsta in je k nam prišel s pomočjo človeka.

Komarji vrste Culex pipiens tako v Slovenijo niso od nikjer prileteli in s tem prinesli virusa, prav tako jih ni človek prenesel. Razširjeni pa so po celotni Sloveniji, je pojasnila Kalanova.

Azijski tigrasti komar, ki lahko prav tako prenaša virus in je pri nas prisoten od leta 2002 na Primorskem, Dolenjskem in v osrednji Sloveniji, pa je k nam prišel s pomočjo človeka. Tigrasti komar namreč po besedah Kalanove ne leti dlje od 300 do 400 metrov od mesta, kjer se je izlegel kot ličinka. Njegov glavni način širjenja je tako s pomočjo pnevmatik.

Samice tigrastih komarjev in drugih invazivnih vrst so jajčeca, ki so odporna na nizke temperature in izsuševanje, recimo odložile med pnevmatike, ki so jih v Aziji shranjevali na odprtem prostoru in jih nato transportirali drugam po svetu, na primer v Evropo ali Ameriko, kjer so jih spet shranjevali na odprtem prostoru. Zaradi tega se je v gumah nabrala deževnica, voda se je na soncu segrela in pogoji so omogočali, da so se iz jajčec lahko izlegle ličinke, ki so se kasneje razvile v odrasle komarje.

Tako so se po besedah Kalanove širili na daljše razdalje, recimo iz mesta v mesto, iz ene države v drugo. K nam je tako s pomočjo transporta prišel tigrasti komar iz Italije. Odrasli komarji pa se po besedah raziskovalke selijo tako, da se zatečejo v avtomobile in druga prevozna sredstva, potem pa jih človek prepelje z enega mesta na drugo.

Poleg tigrastega komarja so pri nas do sedaj zaznali še dve tujerodni vrsti komarjev, in sicer japonskega ter korejskega. Tigrasti je med njimi najpogostejši prenašalec različnih povzročiteljev bolezni, japonski je potencialni prenašalec za nekatere viruse, korejski je sposoben prenosa virusov, ni pa tako nevaren za zdravje ljudi.

V Sloveniji ne izvajamo monitoringa komarjev

Zadnji podatki o razširjenosti tujerodnih vrst komarjev so pri nas iz leta 2015, kot pa je poudarila Kalanova, v Sloveniji ne izvajamo monitoringa komarjev. Ta bi bil po njeni oceni smiseln, sploh v primeru izbruha katere izmed bolezni ali virusa, ki ga prenašajo.

"Vsi ukrepi so odvisni od biologije vrste, zato moramo dobro poznati, katera vrsta je prenašalec, njene lastnosti, kako se vrsta obnaša, kje živi in kje je razširjena," je pojasnila. Dodala je, da pri nas tako ne vemo, kako razširjene so vrste niti nimamo celotnega seznama prisotnih vrst. Z monitoringom pa bi lahko po njenih besedah spremljali še okuženost.

Tigrastega komarja na našem območju ne bomo mogli izkoreniniti nikoli, je poudarila. V primeru pojava bolezni ali virusa pa lahko s hitrimi ukrepi, kot je na primer zmanjšanje oz. izničenje populacije na nekem območju, preprečimo nadaljnje širjenje.

Na Tržaškem trenutno ni prisoten virus Zahodnega Nila, ki pa se je že precej razširil na nekaterih drugih območjih severne Italije, kljub temu pa pozornost ni odveč, poroča Primorski dnevnik.

Večina oseb, ki se ob piku komarja okuži z virusom Zahodnega Nila, ne zboli. Samo približno petina okuženih zboli z vročinsko boleznijo, podobno gripi, ki izzveni brez posledic. Prizadetost osrednjega živčnega sistema, ki se odrazi kot meningoencefalitis (vnetje možganskih ovojnic in možganovine) ima manj kot en odstotek okuženih. Večina bolnikov s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema je starejših od 65 let in kronično bolnih, pojasnjujejo na NIJZ. Kot še dodajajo, je najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe na območju, kjer kroži virus Zahodnega Nila, preprečevanje pikov komarjev.

Virus je sicer prisoten v krvi en do tri dni po izpostavitvi, prisotnost vztraja od enega do 11 dni. Pri ljudeh in drugih sesalcih, na katere se lahko virus prenese (npr. konji), je količina virusa v krvi prenizka, da bi bili učinkovit vir okužbe komarjem in da bi lahko vzdrževali nadaljnji prenos bolezni po tej poti.

Najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe je preprečevanje pikov komarjev

Za preprečevanje širjenja virusa lahko občine izvajajo ukrepe z dezinfekcijo jaškov, stoječih voda in zelenih površin, pa tudi območij, kot so npr. pokopališča, piše Primorski dnevnik.

Pike komarjev lahko zmanjšamo z nošenjem svetlih oblačil, ki naj pokrivajo čim večji del telesa, z izogibanjem zadrževanju na prostem, ko je aktivnost komarjev največja, z uporabo sredstev za zaščito proti komarjem, kot so repelenti, pa tudi z mrežami proti komarjem. Priporočljivo je tudi poskrbeti za okolico in odstranimo pogoje za razmnoževanje komarjev (zastala voda v vazah, podstavkih za rože, zamašeni žlebovi...). Najvarneje je, da se poginulih ptic ne dotikamo, še svetujejo na NIJZ.

Cepiva proti virusu ni

Virus Zahodnega Nila so sicer odkrili na severozahodu Ugande v provinci West Nile leta 1937. Na človeka se prenaša večinoma s pikom okuženega komarja. Ti se okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic. Cepiva, ki bi preprečilo okužbo pri ljudeh, ni.