"Jadransko morje: šolski primer območja, kjer bi se morale vse države dogovoriti kako in kaj"
Na Hrvaškem se intenzivno pripravljajo na raziskovanje območij za izkoriščanje nafte in plina v njihovem delu Jadranskega morja. Ta teden so zaključili razpis, s katerim so raziskovalcem ponudili raziskave 29 območij, med katerimi dva potekata tudi vzdolž zahodne obale Istre. Kot pričakujejo v Zagrebu, bi po začetku izkoriščanja najdišč Hrvaška postala energetsko vozlišče v tem delu Evrope.


"Vsi ti posegi bodo seveda morali skozi presojo vpliva na okolje in podobno, vendar pa se bo to najbrž zgodilo za vsako območje ali vrtino posebej," je opozoril vodja piranske enote za Varstvo narave, Robert Turk (na sliki desno). Osnovni problem sam vidi v vsoti vseh teh "okoljsko sprejemljivih" posegov ali ravnanj. "Deset vrtin, ki so vsaka zase morda res okoljsko sprejemljive še ne pomeni, da je sprejemljiva tudi njihova vsota," je razložil in dodal, da osebno tudi ni prepričan, da je Jadran, zaradi svoje zaprtosti, kroženja vodnih mas in izjemnega pomena z vidika primarne produkcije, z vidika staležev pomembnih ribolovnih vrst in nenazadnje z vidika biotske raznovrstnosti in ogroženih vrst, primerno območje za tovrstno dejavnost.
"Jadransko morje je šolski primer območja, kjer bi se morale vse države dogovoriti, kako in kaj. In ne le na temo črpanja nafte in plina, pač pa tudi na temo pomorskega transporta, ribolova, spremljanja stanja, raziskav, ohranjanja biodiverzitete in še česa. Pa se seveda v glavnem ne dogovarjajo," je še komentiral Turk.

Osem raziskovalnih območij se nahaja v severnem Jadranu, dva od njih ob zahodni obali Istre. Največ zemeljskih bogastev pa naj bi bilo med Savudrijo in bazenom reke Pad. Kot je pred časom za Regional pojasnil geolog, dr. Branko Čermelj, morsko dno v severnem Jadranu prekrivajo morske gline in klastični sedimenti, ki so se odložili v morju v zadnji 10.000 letih ali so jih tja nanesli vodotoki, ki se v morje izlivajo. Pod njimi je nekaj 10 do nekaj 100 m debela skladovnica kvartarnih sedimentov, ki so jih reke nanesle v ledenih in medledenih dobah. V podlagi teh holocenskih sedimentov so pliocenske in pleistocenske kamnine, v slovenskem delu pa je v podlagi eocenski fliš.

Kot je v ponedeljek pojasnil hrvaški minister za gospodarstvo Ivan Vrdoljak, bo hrvaška vlada do konca leta objavila končno odločitev o izbranih na razpisu, najboljši ponudniki, pa bodo potem lahko začeli raziskave v hrvaškem jadranskem morju. Te naj bi potekala tri do šest let, nato bi sledilo izkoriščanje. Na razpis se je sicer prijavilo šest družb, ministrstvo pa imen zaenkrat ni želelo izdati.
Vir: Eva Branc



Komentari 0
Budi prvi koji će komentirati.