IZOLSKI OTOK PRIHODNOSTI: Izjemnega pomena za razvoj, velika priložnost za turizem

Ena od idejnih zasnov ureditve lagune Viližan iz leta 2014 

Projekt umetnega otoka pred Izolo je že sestavni del Regionalnega prostorskega načrta (RPN), saj je za razvoj vseh dejavnosti v tem delu Izole izgradnja otoka izjemnega pomena, poudarjajo v Občini Izola. "Ideje o izgradnji otoka segajo že v 90-leta in so več ali manj na dnevnem redu že od leta 1998. Podpis RPN-ja občini odpira tudi formalne pogoje, da se s pristojnim ministrstvom in državno družbo Projektno podjetje 2TDK pričnemo operativno dogovarjati za izvedbo omenjenega projekta. Tako smo obema inštitucijama v tem tednu poslali vabilo z željo, da se čim prej sestanemo in dogovorimo za naslednje korake," so nam pojasnili na občini.

Igor Kolenc

"Župan Igor Kolenc je že dobil neformalno podporo ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, prav tako nekaterih drugih državnih inštitucij, sedaj pa želimo zadeve formalno okviriti. Lahko povemo, da je otok že vse skozi umeščen v občinski prostorski načrt (OPN), kar ponovno kaže, da občina o uresničitvi projekta misli zelo resno," dodajajo.

Izsek iz OPN-ja

Plaže, zelenice in botanični vrt

V tem trenutku otok še ni tehnično sprojektiran, zato so še odprte možnosti oblikovanja in njegove velikosti, neuradno pa je govora o površini 40 tisoč kvadratnih metrov, ki bi bila namenjena plažam, manjši gostinski ponudbi ter urejenim zelenicam in morda botaničnemu vrtu. "Na Občini Izola nikoli ni bilo razmišljanj, da bi otok pozidali s stanovanji ali drugimi namestitvenimi kapacitetami, tudi s hoteli ne."

Robert Turk

Nekateri v projektu vidijo težave

Robert Turk iz piranske enote zavoda za varstvo narave opozarja, da je to kompleksna zadeva. Težave vidi tako z vidika varstva narave kot z vidika ohranjanja identitete prostora in zmanjševanja pritiska na obalo. "Potrebno bi bilo upoštevati natančno lokacijo, velikost takega otoka … ko se bo in če se bo gradil, bodo morali tisti, ki se bodo s tem ukvarjali, pridobiti okoljske smernice, ki jih bodo morali upoštevati," je dejal Turk.

Tudi kot prebivalec misli, da ni dobro, da bi bil otok tam, ker bo to prineslo več pritiska, več ljudi na obalo. "Namesto, da bi z obale gledal morje, bom gledal neko kamnito gmoto s privezanimi barkami. En del morja, ki pripada tudi meni, bo izgubljen," še dodaja Turk. "Načrtujejo se še turističen kapacitete na območju Delamarisa, pa ladjedelnice. Če vse to skupaj seštejemo, mislim, da bi bilo to več, kot prostor prenese. Lahko pa je pač družbena odločitev taka, da se vse omenjeno izpelje."

Dean Kocjančič

Velika turistična priložnost

V Turističnem združenju Izola pobudo o gradnji otoka pred Izolo "ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja" pozdravljajo, je dejal direktor Dean Kocjančič, saj bo vsebina v tesni povezavi s turizmom. "Od sedanjih 46 kilometrov slovenske obale je le slabih 10 kilometrom namenjenih urejenih kopališčem. Z otokom bomo pridobili kakovostne kopalne površine, površine za rekreativce in športnike ter površine za kakovostno preživljanje prostega časa, ne samo za obiskovalce, pač pa zlasti za domačine," dodaja direktor TZ Izola.

Po njegovem bo zaradi umetnega otoka destinacija bolj prepoznavna, in ne samo Istra, ampak celotna Slovenija.

Evgenij Komljanec

Direktor izolskega zdravstvenega doma Evgenij Komljanec pravi, je treba v vizijo zajeti celotno izolsko obalo. "Svoje bo morala povedati stroka, upoštevati bo treba okoljski vidik, bi bilo pa gotovo smiselno nekaj narediti na vzhodni strani, ki je odprta na sever, in nek valobran oziroma otok bi bil koristen," razmišlja Komljanec. "Če bi uspeli najti skupno točko med vplivi na okolje in razvojnim konceptom, bi to lahko postala pozitivna zgodba."

Andrej Jereb

"Popolnoma podpiram projekt in upam, da ne bo to le ena od atrakcij v volilnem letu, ampak da bo postala realnost. Mislim, da nam to ponuja enormno turistično in tudi širšo razvojno priložnost, obenem pa je test za lokalne politike, kako se bodo tudi po volitvah zavzeli, da bo to postala velika izolska pridobitev," pa je navdušen podjetnik Andrej Jereb.

Financiranje z državnim in evropskim denarjem

Material za gradnjo otoka nameravajo pridobiti ob gradnji drugega tira Koper-Divača. V občini pričakujejo, da bo večino sredstev zagotovila država, še "bolj verjetno pa bomo kandidirali za evropska sredstva", saj gre, kot poudarjajo na Sončnem nabrežju, za pomemben projekt sanacije priobalnega prostora v celotnem severno jadranskem akvatoriju.