INVESTITORJI ZA ZEMLJIŠČA V IZOLI PONUJAJO PREMALO: Občina je postavila poseben pogoj. Kaj zahteva?
Včeraj smo poročali, da bo DUTB prodala izolski Argo. Občina Izola je pripravljena sprejeti prostorski načrt, a bo to lahko storila šele potem, ko bodo znani investitorji in njihovi plani. Po poročanju Siola investitorja s 300 milijoni evrov vsaj za zdaj ni na vidiku.


Izola ima, kot kaže, velike ambicije za prihodnost. Propadli gradbeni giganti, kot je Vegrad, Kraški zidar in mariborski Konstruktor, so kupovali zemljišča po zelo visokih cenah. V načrtu so imeli izgradnjo ekskluzivnih stanovanj s pogledom na morje. Potem so zašli v težave in zgodba se je končala.
Osem hektarov veliko zemljišče Delamarisa in izolske Ladjedelnice je prišlo v roke slovenske (DUTB) in avstrijske slabe banke (Heta). DUTB je zemljišče prevzela od Kraškega zidarja in Konstruktorja, Heta od Vegrada. Da je stvar še bolj zapletena, se na mejnem območju med omenjenima lastnikoma nahaja majhno zemljišče. Lastnik tega je družba, ki je v lasti nekdanjih vpletenih v privatizacijo Delamarisa. Ob obali se nahaja še skladišče državnih rezerv, ki je v lasti države.

Občina Izola za to območje prostorskega načrta še ni sprejela. Odkar so zemljišča pokupili propadli gradbinci, konkretnih programov za ureditev tega območja ni bilo. Kot so za Siol povedali na izolski občini, bodo prostorski načrt začeli pripravljati, ko bosta znana končni investitor in dogovor o ureditvi tega izjemno dragocenega koščka mesta.
V zadnjih dveh letih naj bi DUTB in Heta pripeljala v Izolo nekaj potencialnih interesentov, vendar se je končalo zgolj pri obisku. V Heti naj bi mesečno v povprečju prejeli eno povpraševanje za omenjeno območje. Interesenti naj bi prihajali iz Azije, Izraela, … Investicija je ocenjena na več kot 200 milijonov evrov, dosedanji potencialni investitorji pa so bili pripravljeni na projekte vredne do 70 milijonov evrov.

Občina si želi kvalitetne turistične programe, vključno z visoko kakovostnimi hoteli, kvalitetno gostinsko ponudbo in programo za zahtevne goste, ki bodo prihajali čez celo leto. Možnosti vidijo tudi v razvoju zdravstvenega turizma v kombinaciji z enogastronomskim turizmom. So pa odločeni, da ostane 25-metrski obalni pas prost prehod za vse sprehajalce kot promenada, ki bo povezala območje od Pod Belvederja preko zaprte obalne ceste do središča Kopra. Gre za pogoj, od katerega ne bodo odstopili.
Vir: Uredništvo/Siol Foto:arhiv



Komentari 0
Budi prvi koji će komentirati.