GZS za ničelno toleranco do neplačevanja davkov

Predsednik GZS Samo Hribar Milič je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani opozoril, da je siva ekonomija v Sloveniji izjemen problem, saj predstavlja od deset do 15 odstotkov bruto domačega proizvoda. "Predstavlja zelo veliko nelojalno konkurenco podjetjem, ki poslujejo in plačujejo vse v skladu z zakoni, država pa iz tega naslova pobere premalo davkov, tisti, ki plačujejo davke in prispevke, pa to plačujejo po previsokih stopnjah," je dejal.

Na GZS zato menijo, da je treba preprečevanju sive ekonomije nameniti še več energije, tudi preprečevanju dela na črno. "Mi ga ocenjujemo kot izjemno problematičnega, vendar nekatere rešitve, ki so bile na tem področju sprejete, spremljamo z mešanimi občutki," je povedal Hribar Milič in podvomil, ali bosta izvedba in nadzor osebnega dopolnilnega dela prinesla rezultate ali pa bosta delodajalce zgolj dodatno obremenila.

Po vzoru Hongkonga

Prepričan je, da bi lahko tudi v Sloveniji po vzoru nekaterih najuspešnejših in najkonkurenčnejših držav, npr. Hongkonga, uvedli ničelno toleranco do izogibanja plačevanju davkov in prispevkov. "Mogoče je to šok terapija, vendar ob obsegu sive ekonomije in nelegalnega poslovanja, ki ga imamo v Sloveniji, menimo, da je čas za to, da vsi partnerji - država, delodajalci in sindikati - skupaj pripravimo akcijski načrt, s katerim bomo načelo ničelne tolerance do nezakonitega poslovanja uvedli tudi v Sloveniji," je dejal Hribar Milič.

Na spletni strani GZS je od danes dostopna tudi anketa, s katero želijo v sodelovanju z ustreznimi organi zmanjšati administrativna bremena podjetij in inšpekcijskih služb ter povečati učinkovitost in koristnost preventivne vloge inšpektorjev.

Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić, ki je na novinarski konferenci nastopila v vlogi predsednice inšpekcijskega sveta, stalnega medresorskega delovnega telesa za koordinacijo dela različnih inšpekcij, je ob tem pojasnila, da osnovna naloga inšpekcije ni kaznovanje in izrekanje glob, ampak urejenost trga.

Za lojalno konkurenco

"Vsak med gospodarskimi zavezanci je tisti, ki mora spoštovati predpise, inšpekcijske službe pa smo tukaj, da pomagamo in v primeru kršitve nanjo opozorimo," je dejala in dodala, da se s spoštovanjem predpisov ustvarjajo dobri pogoji za lojalno konkurenco na trgu. "Mislim, da si tega želijo vsi gospodarski subjekti," je povedala.

Inšpekcijske službe so v zadnjih treh mesecih lani na različnih področjih (prodaja cvetja in urejanje grobov, sejemska prodaja v prednovoletnem času, zamenjava gum ...) skupaj opravile 3828 pregledov. "Ugotovljenih je bilo približno 10 odstotkov kršitev," je pojasnila Grlićeva in napovedala, da bodo s pregledi nadaljevali tudi letos.

Prenizke globe

V luči predloga zakona o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno, ki je v parlamentarni proceduri, je Grlićeva dejala, da je globa, ki jo lahko tržni inšpektor izreče, če ulovi šušmarja, ki dela brez registracije, le 208 evrov. "Mislim, da se lahko vsi strinjamo, da je takšna globa prenizka in da ni odvračilna," je povedala.

Čeprav je Tržni inšpektorat RS želel malenkost višjo globo, je v predlogu zakona zdaj predvidena pri 1000 evrih. V skladu s predlogom omenjenega zakona se bodo v nadzor vključili tudi cariniki s svojimi mobilnimi enotami. "Prepričana sem, da bomo tako dosegli cilj, to je zmanjšanje dela na črno," je dejala.

Ob tem je navedla, da je bilo v okviru nadzora nad zaposlovanjem lani opravljenih 10.136 pregledov, pri čemer je bilo ugotovljenih 9200 primerov zaposlovanja na črno, medtem ko je bilo na področju dela na črno izvedenih 7200 pregledov, ugotovljenih kršitev pa 1100. To po mnenju Grlićeve potruje, da osnovni problem glede sive ekonomije v Sloveniji ni toliko v delu na črno, ampak predvsem v zaposlovanju na črno.