V prejšnji, februarski napovedi je komisija Sloveniji za letos prav tako napovedala dvoodstotni padec BDP, a nekoliko nižji, 5,1-odstotni javnofinančni primanjkljaj.
Za prihodnje leto pa ji je februarja napovedala 4,7-odstotni primanjkljaj in 0,7-odstotno rast, tako da je v novi napovedi obete za rast v prihodnjem letu občutno poslabšala.
Padec BDP bo poleg Slovenije v prihodnjem letu v celotni EU beležil le še Ciper, in sicer 3,9-odstotno skrčenje BDP; vse druge članice unije bodo v letu 2014 beležile rast.
Problematičen je tudi primanjkljaj. Slovenija bi ga morala letos znižati pod tri odstotke BDP, sicer ji grozijo sankcije. Komisija je že februarja ocenila, da tega cilja zelo verjetno ne bo dosegla.
V Bruslju so sicer že večkrat nakazali, da si lahko nekatere države letos obetajo podaljšanje roka za odpravo presežnih primanjkljajev. Odločili bodo konec maja.
Poleg tega še vedno strmo raste javni dolg Slovenije, ki je leta 2008 znašal še 22 odstotkov BDP. Komisija napoveduje, da bo letos 61-odstoten, prihodnje leto pa 66,5-odstoten, kar je nad dovoljeno mejo, a še vedno precej pod povprečjem območja evra in EU.
Raste tudi brezposelnost v Sloveniji, čeprav je še vedno nižja od povprečja v območju evra in EU. Bruselj ji za letos napoveduje 10-odstotno, za prihodnje leto pa 10,3-odstotno brezposelnost.
Rehn o Sloveniji: Podaljšanje roka za primankljaj odvisno od reform
Evropska komisija bo premislila o podaljšanju roka za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja v Sloveniji, in sicer za največ eno leto, a odločitev bo odvisna od reformne strategije vlade, je povedal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn.
Cilj za znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP v letošnjem letu se za Slovenijo zdi nedosegljiv, saj ukrepi v podporo bančnemu sektorji bremenijo javne finance, je dejal komisar.
Podaljšanje roka je možno, a je odvisno od reformne strategije, ki jo bo slovenska vlada opredelila v reformnem in proračunskem načrtu, ki ju mora poslati v Bruselj v začetku meseca.
Umar: Napoved evropske komisije za Slovenijo pričakovane
Napovedi, ki jih je danes za gibanje slovenskega BDP v letošnjem in prihodnjem letu napovedala Evropska komisija, so skladne z napovedmi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) in drugih inštitucij. Slovenija se uvršča med države z največjim predvidenim zmanjšanjem letošnje gospodarske aktivnosti, pravijo v Umarju.
Evropska komisija je danes objavila novo napoved, ki za Slovenijo potrjuje pričakovanja o slabih obetih za gospodarsko aktivnost v letošnjem letu. Podobno kot Umar in nekatere druge inštitucije tudi komisija za letos pričakuje precejšen padec bruto domačega proizvoda (BDP), v prihodnjem letu pa stagnacijo gospodarske aktivnosti, so oceno komisije pospremili v Umarju.
Evropska komisija za Slovenijo napoveduje nadaljevanje recesijskih gibanj, saj za letos pričakuje dvoodstotni padec BDP. Takšna pričakovanja so skladna s pričakovanji Umarja, ki za letos napoveduje 1,9-odstotni padec BDP.
Komisija podobno v prihodnjem letu še ne pričakuje okrevanja gospodarstva, saj napoveduje 0,1-odstotni padec BDP. Medtem v Umarju pričakujejo minimalno rast v višini 0,2 odstotka BDP, so spomnili.
Podobno napoved kot Umar je v začetku aprila naznanila Banka Slovenije. Državi je za letos napovedala padec BDP v višini 1,9 odstotka, za prihodnje leto pa rast v višini 0,5 odstotka. Gospodarska zbornica Slovenije za letos napoveduje dvoodstotno krčenje BDP, v prihodnjem letu 0,1-odstotno rast.
Mednarodni denarni sklad (IMF) in Evropska banka za obnovo in razvoj za letos Sloveniji napovedujeta prav tako dvoodstotno krčenje gospodarstva. IMF Sloveniji za prihodnje leto napoveduje že 1,5-odstotno rast.
Več iz rubrike Gospodarstvo:
Komentari 0
Budi prvi koji će komentirati.