ERJAVEC: Če zamudimo ta vlak za drugi tir, se bojim, da drugega ne bo več

Kako pomemben je BSF za Slovenijo?

Gre za najpomembnejši mednarodni zunanjepolitični dogodek, ki ga pripravlja Slovenija. Je pomembna regijska konferenca, ki ima tudi širši odziv. Gostili smo že veliko državnikov, praktično iz vseh držav sveta. Tako bo tudi letos, ko bomo gostili predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska in predsednico sosednje Hrvaške Kolindo Grabar-Kitarović, dva predsednika vlad, devet zunanjih ministrov in predstavnike vseh najpomembnejših mednarodnih organizacij. Aktivno bo sodelovalo tudi sedem slovenskih ministrov ter predsednik države in premier. Vzdržujemo visoko raven; vsako leto gostimo številne ugledne osebnosti.

BSF pa ni le politični dogodek, ampak se na njem dobivajo tudi poslovneži in mladi v okviru poslovnega dela BSF oz. foruma za mlade. Je tudi velika priložnost za številna dvostranska srečanja. Sam jih bom imel 15.

Na prvem panelu bosta ob slovenskem predsedniku tudi hrvaška predsednica in srbski premier. Naslov bo "Konfrontacija ali partnerstvo". Kaj se dogaja v regiji, konfrontacija ali partnerstvo?

Mislim, da je treba iti v smeri partnerstva. V zadnjih 25 letih se je v regiji zelo veliko spremenilo. Stvari gredo v pravo smer. Države nekdanje Jugoslavije si vse želijo v EU, želijo si razvoja in večje povezanosti z ostalo Evropo.

Toda stvari so še zelo krhke. To smo letos videli ob 20. obletnici pokola v Srebrenici. Ali pa v napeti notranjepolitični situaciji v Makedoniji. Zdaj je regija obremenjena z valom beguncev, prav tako obstaja grožnja aktivnosti islamskih skrajnežev. Problemov je še veliko, tudi nerešenih vprašanj, kot so mejna, zato tudi sam na ravni zunanjih ministrov EU ves čas opozarjam, da ne smemo pozabiti na Zahodni Balkan.

Kako pa je na stabilnost v regiji vplival izbruh arbitražne afere?

Arbitražni sporazum je odličen instrument za reševanje odprtih vprašanj. Z arbitražnim sporazumom bi bilo možno rešiti tudi ostala odprta vprašanja meja v regiji. Hrvaška ima recimo odprta vprašanja meje še z BiH, Črno goro in Srbijo.

Ko je prišlo do podpisa arbitražnega sporazuma, je sledilo obdobje dobrega sodelovanja brez konfliktov, kakršnih smo bili dotlej navajeni. Žal mi je, da je prišlo do tega neljubega dogodka in da je Hrvaška enostransko odstopila od sporazuma. To kaže tudi na to, da ni nikdar v celoti sprejela tega sporazuma, ki pa ji je odprl članstvo v EU. Zadnji dogodki kažejo, da so pač ves čas iskali priložnost, kako odstopiti od sporazuma.

Kdaj pričakujete, da bo predsednik arbitražnega sodišča imenoval nova arbitra?

Tega ne vem. Želja Slovenije je, da se to zgodi čimprej in da se čimprej nadaljuje z arbitražnim postopkom.

Eden od panelov BSF bo posvečen "mostovom v Sredozemlju", kjer v zadnjem času prevladujeta migrantska kriza in problem IS. Kakšno razpravo pričakujete?

Moram spomniti, da smo se tudi v zunanjepolitični deklaraciji opredelili kot sredozemska država in vse, kar se v Sredozemlju dogaja, je tudi del naših problemov - od migracij, t. i. skupine Islamska država (IS) in terorizma, do razpada držav. Libijska država praktično ne deluje več. To je eden od razlogov za "sredozemsko migracijsko pot". EU se preko posebnega odposlanca ZN zelo trudi, da bi postavili vsaj začasno vlado, kar bi zagotovo vplivalo na kriminalno tihotapljenje ljudi.

Vidimo, kaj se dogaja v Siriji in Iraku. In vse to vpliva na nestabilnost naše soseščine in s tem tudi EU. Kot edino svetlo točko bi izpostavil dogovor z Iranom glede njegovega jedrskega programa, kar daje upanje, da bo vsaj tu prišlo do politične rešitve.

Na ta vprašanja moramo najti odgovore. Zato se danes soočamo s hudim problemom migracij in beguncev. Kar kaže na to, da če ne rešujemo problemov na terenu, da ti potem na drug način pljusknejo pred naša vrata. Zadeve se žal poslabšujejo in danes živimo v bolj nevarnem okolju kot še pred tremi leti.

Kakšne odgovore lahko tu ponudi Slovenija?

Slovenija že ves čas igra proaktivno vlogo. Naj spomnim, da smo ob izbruhu migrantske krize kot eni redkih pomagali z ladjo Triglav, kar so Italijani zelo cenili. Zavest, da to je problem, je v Sloveniji ves čas prisotna. Tudi v okviru EU ves čas tečejo pogovori, kako razrešiti to problematiko. Začeli smo operacijo Triton, s katero bi reševali težavo v Sredozemlju.

Kriza z migranti na Balkanu pa bo predmet tudi četrtkove Berlinske konference na Dunaju. Zlasti se mi zdi pomembno, da bi EU zagotovila dovolj tehnične pomoči in finančnih sredstev, da beguncem omogočimo normalne bivalne razmere in to bom na Dunaju tudi poudaril.

Vlada je sicer že julija sprejela določene sklepe v zvezi z migrantsko problematiko. Takrat problem še ni bil tako zaostren kot zdaj, zato bomo v petek predvidoma sprejeli dodatne sklepe. Je pa res osnovni ključ za rešitev problema, kako tem ljudem zagotoviti prihodnost že doma, zlasti mladim.

Na BSF boste govorili tudi o transportnem povezovanju regije. Lahko pričakujemo kaj glede drugega tira in delovanja Luke Koper?

Prepričan sem, da ravno logistična dejavnost lahko Sloveniji zagotavljata trajno rast. Pot do severnojadranskih pristanišč je za teden krajša kot do severnomorskih. Ko govorimo o Luki Koper in naši infrastrukturi, ne govorimo zgolj o lastnih potrebah, ampak je to okno v svet tudi za Madžarsko, Slovaško, Češko, Avstrijo in tudi Bavarsko. Vseskozi me sprašujejo, kdaj bomo posodobili infrastrukturo in povečali kapacitete. Tudi njihova gospodarska rast je odvisna od tega koridorja. Če zadev ne bomo premaknili, se bojim, da bodo ti tokovi šli drugam in bomo izgubili geostrateško prednost.

Sodelovanje pri tem projektu so preko svoje investicijske banke ponudili Madžari, za oblikovanje konzorcija so zainteresirani tudi na Češkem in Slovaškem. Povečevanje kapacitet je pomembno tudi za Kitajce in Južnokorejce.

Vlada sicer zadevo obravnava, minister za infrastrukturo mora pripraviti ustrezne rešitve. Realizacija tega projekta pa je ključna naloga vlade. Če bomo ta vlak zdaj zamudili, se bojim, da drugega ne bo več.