DZ o morebitnem predlogu za mandatarja predvidoma v ponedeljek

Če bo kandidatura za novega mandatarja vložena do izteka 14-dnevnega roka, torej do četrtka opolnoči, bo kolegij predsednika DZ v petek zjutraj določil dnevni red seje DZ, na kateri bodo obravnavali morebitno izvolitev kandidata, je v izjavi novinarjem danes pojasnil Veber.

Seja je možna v najprej 48 urah in najpozneje v sedmih dneh, zato predlaga, da bi bila v ponedeljek. Nanjo bo pogojno uvrščena tudi druga točka dnevnega reda, za primer, da mandatar ne bi bil izvoljen. V tem primeru morajo namreč dopustiti 48-urni rok, v katerem lahko DZ odloči o tem, da bodo opravili tretji krog za imenovanje novega predsednika vlade.

S tem, ali je bil za tretji krog izražen interes, bi poslanci odločali na izredni seji v torek. Predlog za tretji krog lahko DZ posreduje poslanska skupina ali 10 poslancev.

Če pa do četrtka opolnoči ne bo vložen predlog za novega mandatarja, pa se bo DZ s tem seznanil že v petek. Tedaj bo začel teči 48-urni rok za morebitni tretji krog.

Tega roka ni mogoče podaljševati, zato bo seja, na kateri se bo DZ seznanil s tem, ali se opravi tretji krog ali ne, v nedeljo ob 12. uri, je pojasnil Veber. Če bo tak predlog sprejet, bo DZ o morebitnem predlogu za mandatarja lahko odločal najprej v 48 urah in najpozneje v sedmih dneh.

Če predlogov ne bo, bo DZ o tem obvestil predsednika republike Boruta Pahorja, ki bo razpustil parlament in razpisal predčasne volitve.

Prvi možni datum za predčasne volitve je 13. julij. Vendar se ta termin lahko zavleče v konec julija, če bi bil predlog za novega mandatarja vložen in bi poslanci o tem odločali tudi v tretjem krogu.

Če morebitni kandidat za novega mandatarja v ponedeljek ne bi bil izvoljen, se postopki po besedah predsednika DZ zavlečejo najmanj za štiri dni.

Vložitev predloga za novega mandatarja sicer napoveduje nepovezani poslanec Ivan Vogrin. Predlagatelji bodo morali obrazložiti, zakaj prihajajo s predlogom in tudi, ali je večina za četrti poskus oblikovanja vlade v tem mandatu, je pojasnil Veber.

Glasovanja o novem mandatarju so tajna. V drugem krogu o kandidatu odločajo z absolutno večino, v tretjem pa z navadno. Teoretično je tako po Vebrovih besedah mogoče tudi to, da se vsi poslanci vzdržijo, eden pa glasuje za kandidata in ga izvoli.

Veber je s postopki in roki glede izvolitve novega mandatarja na današnjem neformalnem sestanku seznanil tudi vodje poslanskih skupin.

Govorili pa so tudi o tem, kako bodo potekale seje DZ po morebitnem razpustu. Odločba ustavnega sodišča omogoča delovanje DZ s polnimi pooblastili tudi po razpustu, je ponovil Veber. Potreben pa bo po njegovih besedah dogovor, ali bodo o nujnih zadevah odločali na rednih ali izrednih sejah.