Do 7. maja bo tako vlada pripravila ustrezne podatke, na podlagi katerih bo možno nadaljevati razpravo o tem, ali se predlaga sklep, s katerim se vrne ustavni zakon nazaj v postopek ustavni komisiji, ali se s postopkom nadaljuje na podlagi trenutnega besedila.
Dogovor o prekinitvi seje na današnjem sestanku predsednikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin je bil soglasen in mu niso nasprotovali niti predlagatelji današnje izredne seje, poslanska skupina SDS, čeprav utemeljenih argumentov za preložitev ne vidijo.
Eden glavnih pomislekov je sicer, ali poslabšane makroekonomske okoliščine dovoljujejo uveljavitev fiskalnega pravila že z letom 2015 ali jo je treba preložiti.
Letos slabše makroekonomske okoliščine
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je spomnila na občutno slabše makroekonomske okoliščine v primerjavi z lansko pomladjo. Zaradi tega se po njenih besedah postavlja vprašanje, ali je cilj izvedljiv brez dodatnih negativnih posledic na rast in druge makroekonomske kazalce.
Ta dilema je po mnenju poslanske skupine SDS umetno ustvarjena, saj je predlagano besedilo fiskalnega pravila dovolj prožno in omogoča uravnavanje javnih financ v srednjeročnem obdobju.
Bratuškova je vseeno izrazila veselje, da so se vse politične stranke uspele poenotiti v tem, da je treba pred odločanjem o fiskalnem pravilu dobiti nove javnofinančne izračune.
"Veseli me, da se zavedamo, da mora biti fiskalno pravilo, ki bo zapisano, takšno, da bo izvedljivo v praksi," je poudarila premierka. Dodala je, da "nam samo to, da nekaj zapišemo in potem tega ne bomo mogli izvajati, ne bo prav nič pomagalo".
Predstavitev stališč poslanskih skupin
Na današnjem delu izredne seje DZ so tako stališča predstavile le poslanske skupine. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je ponovil, da je vpis fiskalnega pravila v ustavo ob trenutnem povečanem pritisku na Slovenijo edino dovolj močno sporočilo, ki ga država še lahko pošlje budnim in kritičnim finančnim trgom, in edino udarno orodje, da se spremenijo trenutni negativni trendi.
Pogoj za to pa je, da bo temu koraku sledilo pravo in z evropskimi politikami usklajeno delovanje vlade, je dodal Tanko. V SDS opozarjajo, da vlada še vedno nima verodostojnega programa ekonomske politike. Ocene nekaterih članov vlade o pristopu h konsolidaciji javnih financ pa so po Tankovem prepričanju ceno zadolževanja pognale do meje še vzdržnega.
Bratuškova je glede pribitkov na slovenske obveznice sicer povedala, da se ti spreminjajo iz dneva v dan, iz ure v uro. "Pomembni pa so pribitki samo na en dan, torej na tisti dan, ko se bomo šli zadolžit," je ocenila in dejala, da dogajanja na trgih spremlja dnevno.
V DeSUS fiskalno pravilo podpirajo, a priznavajo, da je treba upoštevati spremenjene okoliščine, saj mora biti eden njegovih glavnih ciljev dolgoročna blaginja. V SLS, DL in NSi pa bi spremembo ustave podprli že danes, če bi bilo zanjo dovolj glasov. Ker pa se želijo izogniti negativnemu signalu neenotnosti politike, pristajajo na preložitev.
Doseči je potrbno širok odgovor
Predsednik SLS Franc Bogovič, ki je sprejeti kompromis tudi predlagal, je povedal, da je treba obrniti negativne trende zadnjih let in doseči širok dogovor, kako poseči v javne finance, kako upravljati z državnim premoženjem in kako sanirati banke.
Potem naj bi kot krono vnesli še fiskalno pravilo v ustavo. Ob tem je ocenil, da bo ta naloga pokazala tudi, kako se razume pojem konstruktivna opozicija.
Predsednik DL Gregor Virant je današnji dogovor ocenil kot dober kompromis. "Zelo narobe bi bilo in zelo škodljivo, če bi se danes prepirali o tem vprašanju," je ocenil po srečanju političnega vrha.
"S tem bi poslali najslabše možno sporočilo finančnim trgom, tako da današnji dogovor razumem kot neko zavezo, voljo, da fiskalno pravilo vnesemo v ustavo in to v doglednem času, nekje do konca maja," je dejal.
SD in PS podprli vnos fiskalnega pravila v ustavo
V SD in PS, ki lani spremembe ustave nista podpirali, pa je bilo slišati podporo njegovemu vnosu v ustavo, a na realnih temeljih, ki ne bodo dodatno negativno učinkovali na gospodarstvo in socialno državo.
Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer je spomnil, da je PS tudi lani podpirala konsolidacijo javnih financ in medvladno pogodbo o fiskalnem paktu, ki od Slovenije terja vnos fiskalnega pravila v nacionalni pravni red.
So pa istočasno opozarjali, da s tem ne bi smeli hiteti in da bi morali pri tem upoštevati gospodarske interese države. Ves čas so zato po Möderndorferjevih besedah pozivali k odločanju na podlagi dejstev.
Zato ga veseli, da je bil danes dosežen dogovor o preložitvi odločanja in o pripravi novih izračunov. V PS se strinjajo, da gre fiskalno pravilo, če je pravilno zapisano, v ustavo, a vseeno opozarjajo, da pravilo ni nikakršen ukrep za spodbujanje gospodarstva in izhod iz krize.
Fiskalno pravilo cilj in ne orodje
Podobnega mnenja so tudi v SD. Vodja poslanske skupine Matjaž Han je tako povedal, da vidijo fiskalno pravilo kot cilj vzpostavitve zdravih javnih financ na srednji rok, ne pa kot orodje za dosego tega cilja.
Tudi v drugi največji koalicijski stranki si želijo zdrave javne finance in uravnotežene proračune države, a želijo odločitve sprejemati na podlagi diagnoze, v kakšnem stanju so in bodo slovenske javne finance.
V SD ne zanikajo bojazni, da bi bila zavrnitev fiskalnega pravila slab signal mednarodni skupnosti, a želijo najti rešitve, kako do pravila priti brez negativnih posledic in v korist vseh državljanov. Nauk zadnjega leta vidijo v tem, da takšna varčevalna politika ni pravi odgovor za izhod iz krize, zaradi nje pa trpijo najbolj šibki.
Več iz rubrike Politika:
Stroški reševanja Cipra narasli na 23 milijard evrov
Komentari 0
Budi prvi koji će komentirati.