Drzne kratkolaske

Zadnjič me je nekdo vprašal, kaj je z nami Korošicami, da imamo vse kratke lase. No, najbrž večina tistih, ki jih on pozna. Se pravi dve od treh.

Takoj sem mu zabrusila, da je to zato, ker smo Korošice samozavestne ženske, ki  ne padajo na ušive klasične moške stereotipe. Prepričane smo, da smo lahko lepe in zanimive tudi drugače. Da se nam ni treba skrivati za dolge kodre.

Še danes sem prepričana, da imam prav.
Je pa tudi res, da so kratki lasje skoraj vedno odziv na eno zajebano situacijo v življenju.
Ponavadi se to zloži z njegovim skakanje po sosedovih grmih, njenim utapljanjem v solzah in potrebo po novih pokalih in medaljah v življenju.

Skratka, kratkolase so tiste divjakinje, ki ne sklonijo svoje na kratko postrižene glave. Nasprotno. Z nosom brusijo po okoliških smrekah in premikajo meje.
Mnja, največkrat premikajo meje limita na kartici. Biti kratkolaska je draga razvada. Najprej se nekajkrat zafrkneš, ker svojo grivo zaupaš napačnemu frizerju. Ki ne pozna tvojega jinga in se tepe s tvojim jangom.

Ne pozabimo na vrtince, hitro rastoče bosance po vratu in skrajno neprivlačno plazenje iz vode.
Ste že kdaj videli kakšno lepotico (ajdi, Sport Illustrated mankenke z ekipo 100 maskerjev ne štejejo), ki bi z ježkasto frizuro žela poglede? No, žanjejo jih že, ampak prej pomilovanja, kot oboževanja.

Ampka tu pride na plan tista drznost o kateri sem govorila.
Prava kratkolaska se ne sekira!
Z veseljem zvrne travarico in z bosanci po vratu zapleše na plaži.Ne razumite me napak. Dolgi lasje so čudoviti. Rada bi samo povedala, da se ne bojte sprememb. Veliko manj na glavi, kot v njej.

Lasje zrastejo.

Tvoj bivši pa nikoli ne bo. To pomeni, da če želiš narediti velik skok v življenju, moraš najprej imeti dolge lase? Hm, jaz že pol leta puščam dolge lase in pravkar se prebijam skozi fazo polite afganistanske ovce.

Mater, kdaj bodo zrasli?

Ali to pomeni, da sem pripravljena na nove spremembe v lajfu?
Na plosk trebušček, nov par čevljev in vroče poletje zagotovo sem. Že od nekdaj.

P.S. Zdaj prakticiram umeten čop. Sicer samo za nočne izlete, ker je barva čopa 4 odtenke drugačna od moje in bog ne daj, da ga kdo prime, ker ga bo kap, ko bo obdržal moj skalp v roki….

Oster jezik in mehko srce gresta skupaj kot vrhunska penina in plastični kozarci – ni po pravilih, je pa nepozabno. Več njenih kolumen lahko najdete tukaj: http://pizdun.org/