DRUGI TIR: Najboljša oblika financiranja bi bila gradnja prek Darsa

Damijan je na včerajšnjem srečanju Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre v Kopru okaral po njegovem metodološko pomanjkljive študije, ki so pokazale na domnevno neupravičenost projekta, češ da gre za potuho, da se odgovornim dejansko ne bi bilo treba ukvarjati z gradnjo drugega tira.

Med drugim je ekonomist nakazal, kako bi lahko z določenimi relativno enostavnimi rešitvami, kot bi bila izključna tovorna namembnost tira ali izločitev izogibališč v predorih, lahko precej znižali vrednost naložbe. Obenem je poudaril, da infrastrukturo po svetu financira država in da je poleg zadolževanja treba računati tudi na multiplikativne učinke take naložbe.

Mandatna pogodba Darsa

Glede možnih oblik financiranja pa je Damijan kot najprimernejšo ocenil gradnjo prek mandatne pogodbe Darsa. Na ta način bi lahko za milijardo evrov težak projekt dobili okoli 300 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev, zadolžitev pa bi znašala okoli 700 milijonov evrov. Vire financiranja bi predstavljali sama Luka Koper s koncesnino in dividendami, v manjši meri tudi uporabnina, ki bi jo plačali železniški operaterji ter bencinski cent oz. dvig cestnine za tovorna vozila.

Po drugi strani bi komercialno financiranje prek projektnega podjetja, opozarja Damijan, bilo dražje iz več razlogov; v tem primeru bi morali k ceni prišteti še DDV, prav tako projekt ne bi bil upravičen do evropskega denarja, nenazadnje pa bi bili dražji tudi viri financiranja.

Damijan je ob tem izpostavil, da naj bi Slovenija v skladu s predvidenim operativnim programom do leta 2022 v prometno infrastrukturo vložila 8,8 milijarde evrov, pri čemer gre za naložbe tako v cestno kot železniško in pristaniško infrastrukturo. "Večinoma je investitor tukaj država, se pravi javni sektor, razen pri drugem tiru, kjer je investitor javno-zasebno partnerstvo," je dodal.