Dr. Tine Tomažič: "Tudi zaradi letal je svet bolj združen, kot je bil kadarkoli prej"

Dr. Tine Tomažič meni, da se lahko na podlagi že videnega vprašamo, kje je prihodnost elektroletenja. "Tisto, kar počnemo na podjetju Pipistrel, so zelo zanimivi projekti, ki vsak po vrsti izkoriščajo zmožnosti tehnologij, ki obstajajo v danem časovnem obdobju, do konca. Kar pa je tudi pomembno je, da je vsak od naših izdelkov močno osredotočen na nek namen, ki ga želimo izpolniti," je predavanje o elektroletenju Tomažič navezal na delo, ki ga opravljajo pri podjetju Pipistrel. Leta 2007 so v zrak poslali letalo Taurus electro, prvo dvosedo električno letalo, 2012 letalo Taurus G2, s katerim so v petih letih moč motorja povečali za 30 odstotkov, znižali težo letala, skrajšali njegov vzlet, izboljšali vzpenjanje in za 2,5-krat povečali višino, ki jo dosega njegov predhodnik. "To je dokaz, kako hitro napreduje tehnologija," je prepričan inženir.

Pri Pipistrelu so nadaljevali s Taurusom G4, pri katerem so spojili dva taurusa skupaj, uporabili najmočnejši elektromotor, ki je kadarkoli letel in leta 2011 zmagali na Nasinem natečaju za najbolj učinkovito električno letalo. Leta 2014 so predstavili letalo WATTsUP, ki je namenjeno letalskim šolam. "Segment šolanja pilotov bo v naslednjih letih zelo pomemben," pravi Tomažič, ki ocenjuje, da bo treba izobraziti od 100 do 150 tisoč novih pilotov, da se bodo pokrile naše potrebe po potovanjih širom sveta.

Kje je težava elektroletenja oziroma zakaj se s tem ne ukvarja več ljudi?

Prva težava je trajanje poleta, druga energija, ki jo je težko spraviti na majhen in lahek nivo, pripoveduje Tomažič. Prav tako je težava v hitrosti, saj danes električna letala letijo med 100 in 200 kilometri na uro, kar pa je za premagovanje velikih razdalj še vedno zelo neuporabno, saj za primerjavo, potniška letala letijo kar od 700 do 900 kilometrov na uro.

V podjetju Pipistrel se zato že dve leti ukvarjajo s projektom Hipstair, v okviru katerega bodo hibridni pogonski sistem ugradili na njihovo 4-sedežno letalo Panthera. "Ta projekt je pomemben zato, ker istočasno napadamo tako tehnološke aspekte, kot tudi aspekte uporabe. Ne smemo namreč pozabiti, kako piloti upravljajo s tem letalom," pravi pilot, saj bo letalo, ki bo letelo drugo leto, kljub le enemu propelerju, imelo na voljo dva vira energije, baterijo in generator.

"Letala bodo začela spreminjati obliko in to na zelo razburljive načine," za prihodnost elektroletenja še napoveduje Tomažič. Hkrati meni, da bi znanje, ki smo ga pridobili pri nas, lahko predali večjim, ki imajo boljšo infrastrukturo, ti pa bi ga znali boljše unovčiti. "To ne pomeni, da bomo poraženi, temveč bomo lahko ponosni na to, da smo lahko soustvarjali zgodovino," dodaja, na vprašanje, kdaj bi vendarle lahko leteli z električnimi potniškimi letali pa odgovarja: "Mislim, da nikoli. S hibridnimi potniškimi letali? Čez 15 let."