Divji prašiči: ne napadejo, temveč se branijo

"Nobena divjad nima negativnih namenov," pojasnjuje Vladimir Čok, starešina iz lovske družine Dekani. Kot pravi, divji prašiči napadejo le redko, se pa mati, ki želi zaščiti svoje mladiče, brani. Kaj točno se je zgodilo v zgoraj opisanem primeru, lovec težko pojasni, na napad divjega prašiča je verjetno vplivala prisotnost psa. Seveda je vse odvisno tudi od same narave psov, torej, ali bodo ti napadli oziroma izzivali prvi.

Prav v pomladnem času, ko je po gozdovih in njihovih obronkih največ sprehajalcev in nabiralcev različnih zeli, denimo špargljev, imajo divji prašiči mladiče. Čok razlaga, da samica, če ima gnezdo ali zavoha tujce v gozdu, nase opozori, in sicer tako da zahrope. S tem želi vsiljivca odgnati, zato je pomembno, da se človek v takem primeru umakne.

Pred leti so se avtohtoni sparili z italijanskimi

Če je pred leti veljalo, da so se navadni divji prašiči sparili z italijanskimi marimani in jih je bilo zaradi novih križancev po Istri kar zajetno število, zdaj Čok ocenjuje, da je teh primerov iz leta v leto manj. V lovski družini Dekani sicer uplenijo okoli 100 divjih prašičev na leto.

Preglavice tudi v vinogradih

Divje prašiče vse bolj vabi zrelo grozdje, zato imajo zaradi njih vse več preglavic tudi vinogradniki. Prašiči sesajo grozdje in vse poteptajo, zato se je v zadnjih letih kar nekaj vinogradnikov v Slovenski Istri odločilo, da svoje vinograde obdajo z mrežo.