DIREKTORICA PLANIKE: Slovenski potrošniki smo kot koš za smeti za hrano, ki je drugje ne prodajo

Tradicionalni, že 26. Statistični dan so letos posvetili statistiki o hrani in ga poimenovali Lačni podatkov? Direktorica Statističnega urada RS Genovefa Ružić je poudarila, da je vsak osmi Zemljan lačen, vsak tretji trpi zaradi pomanjkanja hrane, zato letos prav tematika hrane.

Lipušček Miklavičeva je pojasnila, da so v mlekarni vedno gojili pošten odnos do kmetov in kupcev, ki jim povedo, kako delajo in zakaj imajo njihovi izdelki višjo dodano vrednost. "Kupec ve, kaj dobi za kak cent več, ki ga plača za mleko," je dejala.

Obsedeni smo z nizkimi cenami

Opozorila je še, da smo potrošniki obsedeni z nizkimi cenami. V Sloveniji smo pri mleku 120-odstotno samooskrbni, a še vedno uvozimo 49 odstotkov mlečnih izdelkov, ki napolnijo trgovske police in gostinske lokale. "Smo koš za smeti za izdelke, ki jih v drugih državah ne prodajo. Ker smo na stežaj odprli svoja vrata in z veseljem sprejmemo, kar nam od drugod pripeljejo," je dejala.

Kot je opozorila, se začnejo prehrambene navade vzgajati v vrtcih. "Tam je pomembno, kakšne izdelke se kupuje, tudi preko javnih naročil. Žalostno je, da je še vedno merilo najnižja cena, za naše otroke, starostnike," je dejala.

Če kupimo 10 dekagramov dobrega sira po nekoliko višji ceni, je manjša možnost, da ga bomo zavrgli, kot če kupimo kilogram poceni sira, je še menila prva dama Planike, ki je izpostavila, da je poceni nakup na koncu vedno drag nakup. "Raje kupujmo manj in to bolj kakovostno," je dodala.

Slovenska živilska industrija je dobra in varna

Miklavičeva je prepričana, da je vsa slovenska živilska industrija dobra in varna. "Ko stojimo pred policami raznovrstne hrane, se moramo zavedati, da včasih embalaža preseže ceno tistega, kar je v njej, in to ni prav," je dejala. Vsaka proizvodnja stane, kar je dobro, za tisto je vredno plačati.

Ko se odločamo o nakupu hrane, moramo po njenih besedah razmisliti o svojem zdravju, ki je najpomembnejše. "Boli me, ko koga slišim, da kaj pa je to kaj takega, če je dal za nakup avta 1000 evrov več. Se to vprašamo pri kruhu, mleku, kjer je par centov razlike? Naj bo to vodilo pri naših nakupnih navadah," je še potrkala na vest kupcev Lipušček Miklavičeva.

Med proizvajalci hrane je močno prisoten občutek, da je to, kar pridelajo, brez vrednosti, je priznal direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik, ki si želi v sektor pripeljati pozitivno energijo. "Gradimo lahko na tem, da je proizvodnja hrane v Sloveniji visoko kakovostna. Kar pridelujemo, je dejansko hrana na načelih tradicionalne proizvodnje, tudi živilska industrija vztraja na tradicionalnih metodah predelave, ni bližnjic," je dodal.

Meni, da imamo še vedno razmeroma dobro vzpostavljen zadružni sistem, ki ima ključno vlogo pri odkupu, večino živine in mleka se odkupi preko zadrug, tudi žit. Ta sistem kaže nadgraditi. "Imamo podlago, da malodušje spremenimo, čakajo nas še potrebni koraki," je še dejal Ravnik.