Črne gradnje bodo še težje rušljive

Po predlogu bi odlog za stanovanjske stavbe, v katerih bivajo osebe, ki nimajo drugega primernega stanovanja, ali za gradnje, v katerih se opravlja gospodarska dejavnost in bi zaradi porušitve grozila hujša gospodarska škoda, z enega leta podaljšali na pet let.

Za nedovoljene gradnje, za katere je občina sprejela pobudo za spremembo prostorskega akta, bi po novem veljalo, da je rušitev odložena do uveljavitve prostorskega akta, vendar največ za pet let, medtem ko je sedaj to obdobje največ tri leta.

Nov zakon z novo gradbeno zakonodajo

Možnost odloga so konec leta 2013 uvedli, ker je bil predviden poseben zakon, ki bi uredil pogoje za legalizacijo objektov. Priprava tega zakona se je z menjavo vlade prekinila, je pa nova ministrica Irena Majcen ohranila usmeritev, da se ga pripravi sočasno s prenovo celotne prostorske in gradbene zakonodaje. Ta naj bi bila na vladi do konca leta.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Lidija Stebernak je dejala, da podaljšanje roka ni potrebno samo zaradi poteka enoletnih odlogov izvršb, temveč tudi zaradi izkušenj, ki so pokazale, da enoletni oz. triletni rok odloga pogosto ni dovolj za ureditev vsega potrebnega za legalizacijo ali zagotovitev nadomestnega objekta in preselitev.

Država se bo z novelo izognila odškodninskim tožbam

V SMC podpirajo novelo, med drugim ker se država z odlogom izogne morebitnim odškodninskim tožbam tistih, ki bi jim sedaj porušili gradnjo, kasneje pa bi država sprejela zakon, ki bi omogočila njeno legalizacijo, ter se izogne tudi socialnim stiskam, je povedala Margareta Guček Zakošek (SMC).

V SDS ocenjujejo, da s podaljševanjem dajejo potuho določenim resorjem. Danijel Krivec (SDS) dvomi, da bo zakonodaja pripravljena v drugi polovici leta, saj da v tem primeru ne bi podaljševali moratorija. Prepričan je, da bodo s to novelo dali signal novim črnograditeljem in da ne rešujejo problematike.

V DeSUS in SD s podporo noveli

V DeSUS bodo, kot je povedala Marjana Kotnik Poropat (DeSUS), novelo podprli, prav tako bodo za poslanci SD. Andreja Katič (SD) je dejala, da se jim petletno obdobje ne zdi predolgo, saj da je pot do uveljavitve zakona o ravnanju z nedovoljeni gradnjami še dolga, in opozorila, da bo treba pri opredelitvi pogojev za legalizacijo paziti, da ne bo novih krivic.

V NSi menijo, da vlada s podaljševanjem kaže na nemoč na področju, ki že dolgo kliče po sistemskih spremembah. Novelo bodo podprli, ker gre za odlog rušenja gradenj, ki bi lastnikom povzročilo nepopravljivo škodo, sploh ker jim je zakonodaja dopustila pridobitev hišne številke in prijavo stalnega prebivališča ali opravljanje dejavnosti ter tako "po tihem tudi dovoljevala obstoj takšnih gradenj".

Črne gradnje v Sloveniji že prava folklora

Franc Trček (ZL) je opozoril na širšo problematiko urejanja prostora in ocenil, da so črne gradnje v Sloveniji skoraj folklora, za kar pa je kriva oblast in strokovnjaki. Proti bodo, ker ne pristajajo na "tovrstna predolga prolongiranja stanja".

V ZaAB ocenjujejo, da bi bilo moratorij dovolj podaljšati za dve leti, saj da je v tem času mogoče sprejeti zakonodajo. A novega predloga dopolnila, s katerim so bili neuspešni že na odboru, niso vložili. Predloga novele ne bodo podprli, ne bodo pa mu niti nasprotovali.