Brez institucionalnih reform iz krize ne bo šlo

Glede na to, da je kriza, ki se je sprva kazala v obliki ekonomske recesije in javnofinančnega neravnotežja, razkrila še celo vrsto drugih nakopičenih sistemskih disfunkcionalnosti in blokad, se po mnenju sodelujočih na okrogli mizi brez institucionalnih reform iz te slepe ulice zlepa ne bomo izvili. Vprašanje pa je, ali bodo te spremembe izsiljene, načrtovane ali spontane.

Iztočnica za diskusijo na okrogli mizi je bila knjiga sociologa Franeta Adama Na razpotju družbene krize - Quo vadis, Slovenija?. Adam meni, da so spremembe že na vidiku. In to nekako spontano in tudi pod pritiskom nakopičenih problemov. "Torej, te spremembe bodo imele posledice za vse v Sloveniji, razen, če bi se pojavil kak akter, ki bi jih poskušal bolj načrtno izpeljati," je poudaril Adam in dodal, da zaenkrat takih akterjev ni in bodo spremembe šle v smeri institucionalnih omejitev. Zato Adam dvomi, da bo čez tri leta javni sektor - da o javni upravi in državnih podjetjih niti ne govorimo - tak, kot je danes.

Ocena sociologa in političnega analitika Matevža Tomšiča je, da je sedanja kriza, ki smo ji priča v Sloveniji, zgolj delno pogojena s splošnimi globalnimi dejavniki, ki vplivajo tudi na slovensko družbo. A glavni razlogi so po njegovem mnenju notranji, "ki so pogojeni s samim tipom tranzicije, s t.i. gradualističnim modelom, kakršen se je vzpostavil". Ta je bil v začetku tranzicije uspešen, a sčasoma se je kazal kot zavora dejanski družbeni transformaciji, kar je kriza po njegovih besedah na najbolj evidenten način razgalila.

Po Tomšičevih besedah je ključen pogoj za izhod iz krize prekinitev gradualistične prakse z vzpostavitvijo sistema, ki bo temeljil na odprtosti tako na političnem, ekonomskem in tudi na ostalih področjih. "Potreben bo prelom z neko ureditvijo, ki jo opredeljujejo monopoli na vseh teh področjih," je sklenil Tomšič.

Filozof in pedagog Dean Komel je izpostavil, da se pod krizo pokriva cela vrsta problemov, ki ravno zaradi te obsedenosti s krizo niso definirani. To bi morali definirati zato, da pripravimo ustrezno strategijo za naprej, ne samo zaradi razvoja, ampak tudi zaradi prihodnosti, je prepričan. "Kajti, če bomo v razvojne možnosti šli samo po merilu učinkovitosti, kot doslej, se nam zna zgoditi, da bomo imeli razvoj, ne pa prihodnosti," je še dodal Komel.