Božič − krščanski praznik Jezusovega rojstva
Božič, ki ga obeležujemo 25. decembra, je krščanski praznik Jezusovega rojstva. Po številnih cerkvah bodo v noči iz ponedeljka na torek tako potekale polnočne maše, v torek dopoldne pa bodo škofje in duhovniki darovali božične maše. Skozi zgodovino so se ob tem prazniku sicer razvili tudi številni simboli, kot so jaslice in božično drevesce. Kristjani so sicer božič umestili blizu poganskega praznika zimskega solsticija in prevzeli poganski praznik.

Natančen datum Jezusovega rojstva sicer ni znan, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo. 25. december je namreč za datum Jezusovega rojstva določil papež Julij I., pojasnjujejo v Slovenski škofovski konferenci (SŠK).

Za kristjane natančen datum Jezusovega rojstva sicer ni več bistvenega pomena, dodajajo v SŠK, temveč je glavna vsebina božiča, in sicer to, da se je božji sin učlovečil in prišel na svet, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov.
Pirih v Novi Gorici
Polnočno mašo v konkatedralni cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici bo v ponedeljek daroval upokojeni koprski škof Metod Pirih. Pirih bo sicer božično mašo daroval v župnijski cerkvi v Selu na Vipavskem ob 10.30.
Papež Benedikt XVI. bo polnočnico daroval v baziliki sv. Petra v Vatikanu, ki se bo tako kot v minulih letih začela že ob 22. uri. Na božič bo opoldne z osrednjega balkona bazilike prebral božično poslanico in podaril tradicionalni blagoslov mestu in svetu (urbi et orbi).
V evangeličanski cerkvi polnočne maše nimajo, bo pa na predvečer praznika in sam praznik v evangeličanskih cerkvah potekalo bogoslužje. Škof Geza Erniša bo imel bogoslužje v torek ob 10. uri v evangeličanski cerkvi v Moravskih Toplicah.
Poseben simbol božiča predstavljajo jaslice, s katerimi verniki upodabljajo Jezusovo rojstvo, in božično drevesce.
Etnologinja Nevenka Židov je že pred časom za STA pojasnila, da so se jaslice v meščanskih domovih začele pojavljati v 18. stoletju, v kmečkih domovih pa v 19. stoletju. Okrašeno božično drevo pa se je po njenih besedah začelo uveljavljati konec 19. stoletja v mestnih okoljih, v podeželskih domovih pa po 1. svetovni vojni. Po 2. svetovni vojni je na javnih prostorih božično drevo za nekaj časa nadomestila novoletna jelka, praznovanje božiča pa se je preselilo v družinski krog.
Praznovanje božiča je šele konec 80. let 20. stoletja spet postalo javno. Poleg novoletnih jelk so se začela pojavljati tudi božična drevesa.
Rojstvo Jezusa Kristusa Devici Mariji v Betlehemu je zahodni svet sicer prevzel tudi kot prelomnico za štetje let, čeprav so mnenja strokovnjakov o točni letnici Jezusovega rojstva deljena.
In čeprav vsi kristjani božič obhajajo 25. decembra, pa to ne pomeni za vse istega dne. Razlog tiči v uvedbi gregorijanskega koledarja, ki se za 13 dni razlikuje od julijanskega koledarja, ki ga upoštevajo pravoslavni verniki. Tako bo Srbska pravoslavna cerkev v Sloveniji božič obhajala 7. januarja.
Po zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Sloveniji iz leta 1991 je božič tudi dela prost dan.
Sorodne vsebine:
Šolarji se vračajo v šolske klopi
Hrvaški trgovci letos pričakujejo manjši decembrski zaslužek
Vir: B.M./STA



Komentari 0
Budi prvi koji će komentirati.