Bodo ribiči lahko v KPS lovili dlje?

"Namen projekta je s pomočjo ribičev izboljšati način spremljanja stanja v morskem rezervatu Krajinskega parka Strunjan," je projekt, ki je financiran s strani MedPana – mednarodne iniciative za zavarovana območja v Mediteranu, opisal vodja KPS Marko Starman. V Mediteranu je že veliko primerov območij, kjer se vzpostavlja način sodelovanja med upravljalci zavarovanega območja in ribiči, s ciljem učinkovitejše zaščite. Kot je poudaril Starman, sta cilja projekta dva: najprej s pomočjo ribičev in Morske biološke postaje Piran pridobiti več informacij o tem, katere vrste rib so tukaj stalno in katere so tranzicijske, katere ribe so komercialno najbolj zanimive in kdaj jih je tukaj največ. Glede na to bodo potem tudi prilagodili režim lova, in sicer z vidika obdobja, v katerem se lovi in vidika načina, kako se lovi. "Ko se bo projekt končal, bomo imeli malo več podatkov o tem, kaj vse tukaj je, združili bomo podatke z MBP, ki dela podroben cenzus po dnu, in tega, kar so ribiči na posameznem območju ujeli," je pojasnil Starman in dodal, da je del projekta tudi to, da se ribiče opremi in gre z njimi na morje ter preveri, kaj se lovi. "Končna ambicija je, da bi v prihodnosti, tudi ko se projekt zaključi, od ribičev dobivali določene podatke in tako pridobili dolgoročno sliko o trendu, saj je to tisto, kar je v zavarovanem območju pomembno," je povzel vodja parka.

Poleg tega so osnovali sporazum med upravljalcem KPS in tistimi, ki tradicionalno ribarijo na tem območju. "Kdor podpiše ta dogovor, lahko tukaj lovi in ima možnost fleksibilnega določanja časa, v katerem lovi, hkrati pa daje več podatkov o tem, kaj se tukaj dogaja," je razložil Starman. Trenutno namreč velja, da se na območju naravnega rezervata lahko lovi v fiksno določenih obdobjih, dva meseca spomladi in dva jeseni, medtem ko se v Mesečevem zalivu, kjer je ožje zavarovano območje, ne sme loviti v nobenem obdobju.

Dr. Lovrenc Lipej z MBP je pri tem poudaril velik pomen tega, da ima Slovenija morje, saj gre za bogastvo regije, v kateri živi več kot 1.850 živalskih vrst, še posebej pa je območje bogato z ribjimi vrstami. Kot je pojasnil, živi na območju KPS 70 ribjih vrst. Pri projektu, ki se bo zaključil čez slabo leto dni, bodo pridobili vsi, ribiči z repopulacijo rib, krajinski park zaradi dobrega funkcioniranja zaščitenega območja, biološka postaja pa bo bogatejša za nove podatke o ribjih populacijah na tem območju.