Bobnar Ajk: "Ljudje se zapirajo v svoje svetove"
Kdo še ni slišal za bobnarja Ajka? Ali bolje rečeno, kdo še ni slišal bobnarja Ajka? Tistega "norca", ki ob avtocesti, bencinski črpalki ali na travniku na hitro sestavi svojo baterijo in ob podlagi glasbe iz avtomobila glasno bobna. Ljudje, ki se vozijo mimo, ga z zanimanjem opazujejo. No, to počno turisti. Domačini mu le pomahajo, saj so nanj že navajeni. A kako je prišlo do tega igranja na prostem? V krajšem pogovoru nam je to zaupal Ajk sam.

Kako to, da te pogosto slišimo igrati na javnih mestih (ob avtocesti, pri črpalki ...)? To si ti uvedel in samo ti prakticiraš. Kako je prišlo do tega, morda pomanjkanje prostora za vaje?
Od vedno me je vleklo igrati na odprtem, že od osnovne šole dalje. Potem sem nekega dne hotel prenehati z igranjem bobnov, ker nisem našel ljudi, ki bi z menoj igrali blues. Moja draga mi takrat ni dovolila, da bi nehal z igranjem, češ da mi bo žal celo življenje za takšno napako. In ker takrat prostora za vaje nisem imel, sem se odločil, da najdem alternativo. Prvič sem na odprtem igral na parkirišču pri pokopališču v Izoli. Tedaj se me je to "prijelo" in tako ostalo že cca15 let. In ni mi žal. Original je original.
Kje vse igraš (tvoje lokacije)?
Igram večinoma tam, kjer ne moti nikogar do te mere, da bi poklical policijo. Drugače sem igral od Sežane pa vse do Obale. V večini primerov igram ob cesti, ker je asfaltirano (potrebujem raven teren zaradi postavitve bobnov). Igral sem tudi po večjih travnikih, ampak ponekod je malce nerodno, ker je veliko mrčesa, ki med igranjem moti.
Kakšni so odzivi ljudi, si prava atrakcija?
Odzivi ljudi so zelo mešani. Mislim, da je v večini primerov odziv pozitiven, so pa ljudje, ki tega enostavno ne uspejo razumeti. Upam sicer, da nisem atrakcija, raje vidim, da mi pravijo pojava ali čudo ... atrakcije ponavadi niso žive.
Kaj pravijo turisti v poletnih mesecih?
Turisti ... meni bi bilo prav, tudi če jih ne bi bilo. Predvsem mislim tu na naše Ljubljančane, ker nanje postajam že alergičen. (Smeh) Pridejo v deželo, kjer sem doma in počnem svoje stvari že dolgo, vseeno pa bi radi, da se obnašam, kot oni želijo, ker so konec tedna na morju. Če iščejo mir, naj se selijo tam, kjer ponavadi ni bobnov in "džumbusa".

Ali se je kdo že pritoževal zaradi tvojega igranja na prostem?
Takih je vedno več, na žalost. Ljudje in družba se spreminjajo, vendar na slabo. Nimamo več tiste strpnosti in občutka bratstva (da smo vsi povezani) in da moramo sobivati na tem planetu. Vsi si gradijo neke ograje, dajejo alarme, z nobenim sosedom se ne prijateljuje, vsi se zaklepajo v svoje svetove. So pa seveda tudi izjeme.
Si imel kdaj kakšne težave?
Težave so. Kot sem že povedal, je čedalje težje igrati nekje ob cesti prav zaradi spreminjanja družbe, kjer vsak uveljavlja svoje pravice.
Igraš tudi v kakšni glasbeni skupini?
Trenutno živim v obdobju bluesa. Življenje je samo po sebi sestavljeno iz nekih obdobij. Zato si želim, da bi v kakšnem letu ali dveh počasi že našel čas za blues band, kjer bi bilo veliko prostora za improvizacijo. Imam namreč družino z dvema otrokoma, tako da je doma "rock and roll". Sicer, kar se tiče improvizacij in bluesa, imam najraje Hendrixa. Ta je rušil meje.
Katera zunanja lokacija je tvoja najljubša?
Trenutno najraje igram na travniku na Belvederju nad Izolo, ker je blizu, je v lepem okolju in ker v okolici živijo sami dobri ljudje. Jih moram prav pohvaliti, res so neverjetni (prave izjeme). Nobene prijave, zaenkrat.
Vir: Jaka Vran



Komentari 0
Budi prvi koji će komentirati.