BEGUNCI ČEZ OBALO? Ministrstvo o tem nima podatkov

Jutarnji list je pred dnevi pisal o državljanih Turčije, ki so jih v nedeljo zvečer prijeli zaradi nezakonitega prečkanja meje. Kot so zapisali, so se Kurdi iz Grčije odpravili v Albanijo, zaobšli Makedonijo, nato pa čez Črno Goro ter Bosno in Hercegovino prišli na Hrvaško. V Vrhovinah so jih prijeli na železniški postaji, svojo pot pa so sicer želeli nadaljevati proti Reki in nato v Italijo.

Od tod tudi scenarij, da bi si zaradi gneče na zdaj vzpostavljenih vstopnih točkah v Slovenijo, včeraj je hrvaško-slovensko mejo prečkalo več kot 5000 migrantov, in informacijah, da bi Avstrija poostrila nadzor, begunci izbrali drugo pot. In sicer čez Istro, Koper, Italijo.

Uradnih potrditev ni

Ali kaj vedo o tem, kako so na tovrsten scenarij pripravljeni, kje bi vzpostavili morebitne vstopne točke in kako naj se na tak scenarij pripravijo lokalni prebivalci, smo poizkušali izvedeti tako na Policijski upravi Koper kot Ministrstvu za notranje zadeve. Na koprski policijski upravi so nam pri tem pojasnili, da so za vsa pojasnila v povezavi s tem pristojni na ministrstvu.

"Na spremembe migracijskih tokov vpliva več dejavnikov, zaradi katerih se lahko preusmerijo tako, da migranti dosežejo ciljno državo. V tem trenutku nimamo podatkov niti uradnih potrditev, da bi se migracijski tok preusmeril proti Kopru," so pojasnili na ministrstvu.

Več o aktualni situaciji so razkrili na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani. Po besedah generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Darka Buta migrante trenutno sprejemajo in oskrbujejo v sedmih sprejemnih in 13 namestitvenih centrih, v katerih je 10.000 posteljnih kapacitet. V torek so pri oskrbi sodelovali 504 pripadniki sil za zaščito, reševanje in pomoč.

Na teren poslali zdaj že nekdanje brezposelne

Na pomoč jim je danes priskočilo petnajst zdaj že nekdanjih brezposelnih. Ti so začeli svojo zaposlitev v programu javnih del za pomoč pri obvladovanju migracijskih tokov. Svoje delo opravljajo na terenu, v sprejemnih in nastanitvenih centrih ter na Upravi RS za zaščito in reševanje. Kot so sporočili z Zavoda za zaposlovanje, jih štirinajst dela v Brežicah, ena oseba pa v Mariboru.

Slovenija komunicira z Avstrijo in Nemčijo

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je povedal, da nima podatkov o tem, da bi Nemčija in Avstrija spremenili dosedanjo politiko glede sprejemanja migrantov in sprejemanje omejili. "Sproti komuniciramo, zato verjamem, da bomo pravočasno obveščeni, če bi prišlo do kakšne spremembe, ker je to skupni interes," je dejal.

O ograji molčijo

O ograji, ki naj bi jo po poročanju nekaterih medijev Slovenija že nabavila, Šefic ni želel govoriti. "O konkretnih ukrepih ne bom govoril, ker če bi vnaprej določene zadeve pojasnjevali, potem to niso ukrepi," je dejal. Sicer pa je prepričan, "da ena ograja ni rešitev za vse težave".

Za mednarodno zaščito pri nas zaprosilo 65 oseb

Za mednarodno zaščito v Sloveniji je sicer po besedah državnega sekretarja do torka zaprosilo 65 oseb. Kot je dejal na včerajšnji novinarski konferenci, jih je 23 iz Iraka, 14 iz Irana, 12 iz Kosova in sedem iz Afganistana. Po dva sta iz Albanije in Nigerije, po en pa iz Kameruna, Maroka, Sirije, Srbije in Turčije.