Banka Slovenije pozdravlja dogovor EU o reševanju bank

Banka Slovenije je zaradi velikih razlik med finančnimi sistemi in bančnimi sektorji članic EU ves čas poudarjala, da je treba ohranjati zadostno mero fleksibilnosti pri uporabi instrumentov in postopkov za sanacijo in reševanje bank. Te imajo namreč v različnih državah različne poslovne modele, prevzemajo drugačne vrste tveganj, zato jih je treba po njihovem mnenju obravnavati individualno, še posebej v primerih, ko so v težavah in jih je treba reševati.

Fleksibilnost je po mnenju Banke Slovenije zagotovljena v takšni meri, da bo mogoče učinkovito izvajati postopke, ki jih prinaša nova direktiva. "S tem se postavlja eden izmed pomembnih delov bančne unije in bo pomembno dopolnjeval kmalu objavljena nova bonitetna pravila za banke glede kapitalske ustreznosti in delovanja bank ter enotni mehanizem nadzora," so zapisali.

Ker podrobnosti paketa, ki je bil potrjen danes ponoči, ne poznajo, ga še ne morejo podrobneje komentirati, saj se je v zadnjih tednih pomembno spreminjal. Se jim pa zdi zelo pomembno, da v jamstvo vlog do 100.000 evrov, ki so po zakonu o bančništvu zajamčene, ne bodo posegali in da ostaja njihova obravnava enaka kot doslej.

Iz Nove Ljubljanske banke pa so za STA danes sporočili, da "gre za pomemben politični dogovor, ki predstavlja korak naprej v regulaciji evropskega bančnega prostora". Podrobneje ga zaenkrat še ne morejo komentirati.

Finančni ministri EU so ponoči v Bruslju v drugem poskusu dosegli dogovor o novih pravilih za sanacijo in likvidacijo bank brez obremenitve davkoplačevalcev. "V primeru bodočih kriz bank bodo davkoplačevalci zaščiteni," je poudaril irski finančni minister Michael Noonan, ki je predsedoval zasedanju.

Nova pravila določajo, da bodo pri prevzemanju bremena pri reševanju bank delničarji, upniki, varčevalci z več kot 100.000 evri na računu in nacionalni skladi iz prispevkov bank na vrsti pred davkoplačevalci. Vloge pod 100.000 evri bodo nedotakljive.

Glavni cilj novih pravil v obliki direktive je, da se prepreči ponovitev scenarija po izbruhu svetovne finančne krize leta 2008, ko so morale države bankam pomagati z milijardami davkoplačevalskih evrov.