Avstrijsko sodišče zavrnilo tožbo proti Facebooku

V skupinski tožbi sodeluje 25.000 ljudi, med drugim tudi okoli 350 iz Slovenije in več kot 1300 iz sosednje Hrvaške. Družbenemu omrežju očitajo vrsto kršitev evropske zakonodaje na področju zasebnosti, tudi v povezavi s prisluškovalnimi programi ameriške agencije NSA.

Pravne podlage za tožbo ni bilo

Zagovorniki ameriškega družbenega omrežja so pred sodiščem zatrjevali, da pravne podlage za skupinsko tožbo v Avstriji ni. 27-letnega aktivista so tudi obtožili, da se je v tožbo spustil iz finančnih razlogov, ne pa zaradi pravic potrošnikov.

Sodišče je Facebookovim argumentom pritrdilo in odločilo, da Schrems enega od dveh profilov na Facebooku uporablja za poklicne namene, zaradi česar ga ne morejo obravnavati kot potrošnika. "Sodišče je tožbo zato zavrnilo, saj ni v njegovi pristojnosti," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala tiskovna predstavnica sodišča.

Začudeni nad odločitvijo sodišča

Schrems je že napovedal pritožbo, njegov odvetnik pa je izrazil začudenje nad odločitvijo sodišča. Schrems po njegovih besedah družbeno omrežje uporabljala le kot aktivist v sklopu skupine Europe-v-Facebook, ki si prizadeva za prenovo evropskih pravil glede zasebnosti, ne pa v poklicne namene.

"To je tako, kot da bi s tem, ko se v službo peljem z avtom, nekako prenehal biti potrošnik, ker da avto uporabljam za poklicne namene. Po tej logiki potrošniki v EU praktično ne bi imeli pravic," je dejal.

Facebook bi tožilo 55.000 ljudi

Schrems je kampanjo sprožil avgusta lani, zaradi velikega zanimanja pa so po tednu dni število sodelujočih omejili na 25.000. Na "čakalni listi" za morebitne kasnejše tožbe je tako še 55.000 ljudi.

Skupina od ameriškega družbenega omrežja zahteva "simbolično odškodnino" v višini 500 evrov za vsakega tožnika, kar pri 25.000 tožnikih nanese dobrih 12 milijonov evrov. Kot pravijo, je cilj tožbe uporabnikom zagotoviti zasebnost, ne pa denarno korist.

V Evropi lahko počneš "kar se ti zljubi"

Schrems je boj z družbenim omrežjem začel pred skoraj štirimi leti, med izmenjavo na univerzi Santa Cala v Silicijevi dolini, kjer ga je presenetil malomaren odnos do evropske zakonodaje glede zasebnosti. "Splošno prepričanje v Silicijevi dolini je, da lahko v Evropi delaš, kar se ti zljubi," je dejal za AFP.

Skupino Europe-v-Facebook je ustanovil predvsem z namenom prenove dogovora Safe Harbor (varni pristan), ki sta ga EU in ZDA sklenila leta 2000. Tožba glede omenjenega dogovora je trenutno pred Sodiščem EU, ki naj bi odločitev sprejelo prihodnje leto. Razplet bi lahko imel daljnosežne posledice za ameriška podjetja v Evropski uniji.