Aretirali vodjo mamilarskega kartela

Guzman je odraščal v revščini in se je pridružil kartelu Guadalajara. Ko je ta razpadel, je leta 1980 ustanovil kartel Sinaloa, ki nosi ime po zvezni državi Mehike. Prvič so ga aretirali leta 1993, vendar je operacije vodil iz zapora, iz katerega je leta 2001 pobegnil skrit v avtomobilu z umazanim perilom.

Od takrat je njegova legenda rasla, skupaj z lovkami kartela, ki se je razširil po svetu od Evrope do Avstralije. Revija Forbes je Guzmana lani uvrstila med najbolj vplivne ljudi na svetu in njegovo osebno premoženje ocenila na milijardo dolarjev. ZDA so za njim razpisale sedem milijonov dolarjev nagrade in ga uvrstile na lestvico najbolj iskanih zločincev FBI.

V ZDA so različna sodišča proti njemu vložila obtožnice zaradi trgovine z mamili, umorov in drugih zločinov, v Chicagu pa si je kot prvi po legendarnem Al Caponeju prislužil naziv javni sovražnik številka ena. Njegov kartel je postal največji dobavitelj kokaina na trg ZDA, kamor je izvažal tudi druge droge. Pravosodni minister ZDA Eric Holder je Guzmanovo aretacijo označil za veliko zmago mehiškega in ameriškega naroda.

Obroč okrog Guzmana se je začel stiskati v zadnjih mesecih. Večkrat je bil tik pred tem, da ga ujamejo v prestolnici Sinaloe Culiacanu, vendar je uspel pobegniti s pomočjo omrežja podzemnih tunelov. V zadnjih nekaj tednih so aretirali nekaj njegovih sodelavcev, novembra lani so v ZDA ujeli sina njegovega partnerja Zambade, pred kratkim pa na Nizozemskem enega vodilnih članov Sinaloe.

Sklepna operacija za aretacijo Guzmana je trajala štiri dni. Varnostne sile so izvajale racijo za racijo in dobivale dodatne informacije. Pomagali so tudi ameriško ministrstvo za domovinsko varnost ter agenti Urada za boj proti mamilom (DEA) ter zvezni šerifi. Pred aretacijo, ki je minila brez nasilja, so po Mehiki aretirali 13 ljudi, zaplenili več kot 100 kosov orožja, med njimi tudi metalce raket, na desetine vozil, tudi oklepnih, in 16 hiš ter štiri večja posestva.

Aretacija El Chapa pomeni pomembno prelomnico v mehiški vojni proti mamilarskih kartelom. Za številne sicer predstavlja precejšnje presenečenje, saj je veljalo, da je Guzman povezan s člani vlade nekdanjega konservativnega predsednika Mehike Felipeja Calderona. Ta je decembra leta 2006 sprožil krvavo vojno proti kartelom, v kateri je doslej umrlo že okrog 70.000 ljudi.

Calderonova vlada je obglavila številne druge konkurenčne mamilarske kartele, Guzmanov kartel Sinaloa pa ni imel podobnih težav. Calderon je v soboto svojemu nasledniku Enriqueju Peni Nietu čestital za velik uspeh. Ta je toliko večji, ker je bil Pena Nieto tarča kritik v Mehiki in tudi v ZDA, da vojno proti mamilom vodi z manj gorečnosti kot predhodnik.

Vojna proti mamilarskim kartelom je v Mehiki povzročila veliko gorja, kajti aretacije vodilnih članov enega kartela so pri konkurenci obudile željo, da razširijo svoje območje vpliva. Vojne med karteli za prevlado so zahtevale več žrtev kot vojna med vlado in karteli. Mehiško obmejno mesto Ciudad Juarez je po letu 2008 postalo najbolj krvavo na svetu, celo bolj od Bagdada.

Juareza je danes povsem drugačno mesto, saj je trgovina z mamili po zmagi Sinaloe nad kartelom La Linea urejena in pod nadzorom. To bi se sicer lahko z aretacijo Guzmana spremenilo, a zaenkrat večjih sprememb ni pričakovati, saj kartel ostaja pod nadzorom Guzmanovega partnerja Ismaela Zambade, znanega kot El Mayo.