Brezdomstvo v Piranu

Brane Vodenik

Predavanje in pogovor z dijaki je vodil Brane Vodenik, psiholog in laični delavec v programu celovite skrbi za brezdomce v piranski občini. Mladi so tako podrobneje spoznali to problematiko v njihovem okolju, svet brezdomnih, pa tudi dejavnosti, ki se v njihovem mestu odvijajo na tem področju. Na ta dan so pred piransko občinsko palačo postavili "kažunovo stojnico", na kateri so brezdomni ponudili slaščice, ki so jo spekli sami, prodajali pa o tudi  aktualno številko Kraljev ulice, časopisa o brezdomstvu in sorodnih socialnih vprašanjih v Sloveniji.

Kot je povedal Vodenik, je letos pri njih iskalo pomoč 72 brezdomcev. "Nekaterim smo pomagali, da ne rabijo več pomoči, dobrih 30 pa jih še prihaja v informacijsko pisarno. Od tega je 22 klasičnih brezdomcev in 11 jih je v Kažunu. 11 jih živi v okolici, največ v njim namenjenih prikolicah v Luciji. So pa tudi taki, ki se ne obračajo na nas in si iščejo pomoč sami," je v številkah orisal podoba piranskega sveta brezdomstva.

Brezdomec - človek brez strehe nad glavo

Dijaki so lahko izvedeli, da je po najbolj splošnih opredelitvah brezdomec človek brez strehe nad glavo, brez službe in brez socialne mreže oziroma družine ali ne nazadnje prijateljev. Po navadi niso poročeni, čeprav lahko živijo v parih. Nemalokrat so pahnjeni v svet brezdomstva zaradi problemov v družini iz razpadlih družin in s seboj nosijo napačne vzorce obnašanja iz otroštva, ki jih posnemajo. Veliko jih je, ki so najraje sami, asocialni, med njimi pa je lahko celo kak, ki je antisocialen.

Uroš iz Koroške: "Sem upokojenec in ker je vse drago, na enkrat nisem mogel več plačevati stanovanja ter položnic. Tako sem ostal brez doma. Na Obali živim že kako leto. Nekaj časa sem bil v Kažunu, zdaj pa sem prostovoljec za brezdomce."

V zavetišču za brezdomne Kažun je trenutno 11 brezdomcev, med njimi so 3 ženske. Štirje so odvisniki od trde droge, a so trije v metadonskem programu za odvisnike in so tako urejeni odvisniki.  Dva sta ozdravljena alkoholika, ki že dobro funkcionirata, en pa je duševni bolnik, ki se zdravi. Tam so še štiri osebe, ki so bile zaradi neplačevanja deložirane iz svojih stanovanj in so se nemočne znašle na cesti.

Vodenik je ocenil, da delo z brezdomci ni lahko in da štejejo za uspeh, ko brezdomec postane urejen, da ima kje za spati, da ima dnevni obrok hrane in da v okolju preveč ne izstopa. Slednje je za turistično mesto kot je Piran, vsekakor pomembno. Opozoril je tudi, da je v svetu trend, da se brezdomne razprši, da gredo korak naprej iz zavetišča, da skušajo normalno živeti v družbi, tako da niso skupaj, kot so na primer pri nas skoncentrirani v Kažunu. Problem pa so seveda stanovanja zanje.

Gisel,54-let: "Lanskega januarja sem izgubila službo. Dobila sem socialno podporo, a je premajhna za najemnino stanovanja in položnice. Zavetišče sem našla v Kažunu, v piranski  nastanitveni hiši za brezdomce. Iščem službo, a kdo me bo vzel, saj še za mlajše ni dela."

Pomoč brezdomnim v okviru programa Centra za socialno delo Piran

V Dnevnem centru na Župančičevi ulici lahko brezdomni dobijo hrano, obleko in nasvet, kako napisati prošnjo ali dopis. Tam jim je na voljo računalnik, pa tudi vsi, ki jim želijo pomagati, lahko tja prinesejo kaj, kar jim lahko pride prav.

V Zdravstvenem domu Piran deluje Informativna pisarna, v kateri brezdomci izvejo vse o vključevanju v program za brezdomne.

Kažun oziroma hiša za brezdomce je na Marxovi ulici. V štirih sobah lahko spi 11 ljudi. Odprta je 24 ur na dan in v njej si lahko tudi kaj sami skuhajo.