V Sloveniji lani namakali več zemljišč, občutno več sadovnjakov

Njive in vrtovi, ki so se lani namakali, so se raztezali na 824 hektarjih zemljišč, kar je 22 odstotkov več kot leta 2012. Površina namakanih sadovnjakov, oljčnikov in drevesnic se je povečala za 55 odstotkov na 550 hektarjev in je lani predstavljala 25 odstotkov vseh namakanih površin, je ta teden objavil statistični urad.

Po drugi strani se je krepko, za 55 odstotkov, zmanjšala površina namakanih rastlinjakov, vinogradov in trajnih travnikov - ti so se raztezali na 109 hektarjih, kar je v celotnem kolaču namakanih površin predstavljajo petodstotni delež.

Za pet odstotkov na 423 hektarjev se je zmanjšala tudi površina zasneževanih smučišč, ki so sicer predstavljala 19 odstotkov vseh namakanih površin v lanskem letu.

Druge površine, ki so se namakale, so se povečale za tri odstotke na 326 hektarjev in so predstavljale 14 odstotkov vseh namakanih površin.

Namakali 61 odstotkov več kot v preteklosti

Za namakane površine so lani porabili 3,6 milijona kubičnih metrov vode, kar je 61 odstotkov več kot leta 2012. Največ, 65 odstotkov, namakalne vode je prišlo iz zbiralnikov, 24 odstotkov iz tekočih voda, osem odstotkov iz podtalnice, tri odstotke pa iz javnega vodovoda in iz drugih virov.

V primerjavi z letom 2012 se je najbolj povečala raba vode iz zbiralnikov (akumulacij) - za namakanje iz tega naslova se je namreč porabilo 116 odstotkov več vode. Iz drugih virov je bilo za namakanje porabljenih za 26 odstotkov manj vode kot v prehodnem letu.