Največ vodnih ptic se ponavadi zadržuje v Sečoveljskih solinah in v Škocjanskem zatoku, nekatere vrste, kot slapniki, ponirki, srednji žagarji Mergus serrator in galebi, pa so dokaj enakomerno razporejene vzdolž celotnega slovenskega obalnega morja.
Spremembe v populacijah posameznih vrst gre v glavnem pripisati širšim populacijskim trendom omenjenih vrst. Tako so npr. ugotovili, da se zmanjšuje število pobrežnikov v Sečoveljskih solinah in žvižgavk Anas penelope, spet pri drugih vrstah pa se število povečuje oziroma so se v tem času začele pojavljati, kot je to primer pritlikavega kormorana Phalacrocorax pygmeus, je navedel Božič.
Pri posameznih območjih so opazne pozitivne spremembe, ki so rezultat naravovarstvenih prizadevanj oziroma renaturacije nekoč degradiranega območja. Tako se je npr. skupno število vodnih ptic v Škocjanskem zatoku za nekaj sto osebkov povzpelo na več kot 2000 v letu 2012.
Ker vodne ptice potrebujejo večja mirna območja brez večjih vplivov človeka, ki v zimskem času vključujejo tako prehranjevališča kot počivališča oz. prenočišča, nanje negativno vpliva tudi urbanizacija naravnega okolja. Za vodne ptice veliko potencialno grožnjo predstavljajo tudi onesnaževanje in razlitja nafte. V zimskem času prihaja namreč na tem območju do velikih koncentracij vodnih ptic na razmeroma majhnem prostoru. "Razlitja nafte bi lahko imela velik negativen vpliv na celotne lokalne in tudi regionalne populacije večjega števila vrst," meni Božič.
Strokovnjaki bodo sicer morali preučiti tudi pomembnost določenih območij slovenskega morja za prehranjevanje sredozenskih vranjekov (Phalacrocorax aristotelis desmarestii), kar bi lahko pomenilo njihovo vključitev v območje Nature 2000.
V našem morju se namreč v poletnem in jesenskem času zbere več kot 1500 ptic te vrste, kar predstavlja okoli pet odstotkov celotne populacije. Sredozemski vranjek je razširjen samo v Sredozemskem in Črnem morju, severni Jadran pa predstavlja pomembno prehranjevališče za jadransko populacijo v pognezditvenem času, ugotavlja Božič.
Kot pojasnjuje, so v slovenskem morju "zanje zlasti pomembna območja gojišč školjk, kjer skupinsko prenočujejo. Ta območja so bila vključena v inventar mednarodno pomembnih območij za ptice 2011 in bodo predlagana tudi kot območja Natura 2000". Ali so določena območja slovenskega morja posebej pomembna tudi za prehranjevanje vranjekov, pa bodo pokazale raziskave, ki potekajo v okviru projekta Simarine-Natura, ki se sofinancira iz sredstev finančnega instrumenta za okolje EU Life. "V kolikor takšna območja obstajajo, bodo prav tako vključena v omrežje Natura 2000," napoveduje Božič.
Sorodne vsebine:
Preobremenjen, a še vedno brez vstopnine
Komentari 0
Budi prvi koji će komentirati.