POGLABLJANJE PRVEGA BAZENA: Kljub dugačnim napovedim z deli nekje na polovici

"Poglobitev morskega dna na južnem delu prvega pomola je del širšega projekta povečevanja kapacitet kontejnerskega terminala, ki v zadnjih letih beleži daleč največjo rast med blagovnimi skupinami. Lansko leto smo pretovorili dobrih 674 tisoč TEU (kontejnerska enota), samo v prvi četrtini leta 2015 pa je bila rast zabojnikov kar 19 odstotna,",je investicije v kontejnerske zmogljivosti letos poleti pojasnil predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić.

Lani težave z italijanskim izvajalcem

Projekt poglabljanja morskega dna v prvem bazenu koprskega pristanišča je torej ključnega pomena za nadaljnji razvoj in rast kontejnerskega prometa, saj tako v luko lahko pripljujejo tudi večje kontejnerske ladje z ugrezom nad 13 metrov. Lani je koprsko pristanišče dno poglobilo na 14 metrov, pri tem pa so imeli nemalo težav z izvajalcem del, italijanskim podjetjem Costruzioni generali Xodo, ki so mu maja prekinili pogodbo, saj izvajalec v pogodbenem roku do katerega bi moral zaključiti poglabljanje, ni opravil niti desetine predvidenega dela.

Pripravljalna dela so se avgusta začela z bagrom Borr.

Nizozemci 20-učinkovitejši od Italijanov

Dela je nato lani prevzela nizozemska družba Van Oord, ki je bila približno 20-krat učinkovitejša od italijanske družbe, poglabljanje pa so ji v koprskem pristanišču zaupali tudi letos, ko bodo dno poglobili za dodaten meter. Pripravljalna dela so se avgusta začela z bagrom Borr, ki je opravil tehnično zahtevno poglabljanje pod nosilno konstrukcijo pomola, torej med piloti.

15 metrov globine po napovedih do konca oktobra

Na naša vprašanja, kako napreduje poglabljanje, zakaj so se dela zavlekla in kdaj ocenjujejo, da bodo dela v celoti končana in torej prvi bazen poglobljen na 15 metrov, so nam v Luki Koper skopo odgovorili, da "je bila prva faza, torej poglabljanje pod konstrukcijo pomola izvedena avgusta, druga faza, se pravi poglobitev na 15 metrov pa do konca tega meseca."

Borrov "večji brat", bager Dravo Costa Dorada, prav tako v lasti nizozemskega podjetja Van Oord, bo v drugi fazi poglabljanja izsesal 66 tisoč kubičnih metrov izkopanega materiala in ga odložil v pripravljeni kaseti v zaledju pristanišča.

Končno poglobitev na 15 metrov v pristanišču pričakujejo do konca oktobra.

Pretovor zabojnkov ima prednost

Končno poglobitev na 15 metrov torej v pristanišču pričakujejo do konca oktobra, konkreten potek del pa je odvisen od prometa v prvem bazenu in zasedenosti privezov, saj ima pretovor zabojnikov absolutno prednost. Vrednost del je 1,7 milijona evrov, pri čemer poglabljanje sofinancira Evropska unija iz programa TEN-T v okviru projekta Napadrag.

Poglabljajo tudi vplovni kanal

Poleg tega na vplovnem kanalu v prvi bazen prav tako poteka poglabljanje, ki ga vodi Uprava RS za pomorstvo. Ta dela opravlja podjetje Luka Koper INPO, ki je kanal že lani poglobila na 14,7 metra, a je morala dela ustaviti, saj je v kasetah za odlaganje mulja zmanjkalo prostora. Ker je luški bager Martin Krpan star že 45 let in so ga letos upokojili, preostalih 30 centimetrov poglabljanja vplovnega kanala opravljajo z drugim bagrom.