NAJSTAREJŠI ŠE ŽIVEČI DOBITNIK ZLATE OLIMPIJSKE MEDALJE: Madžarski vaterpolist Sandor Tarics

Čeprav je od berlinskih iger minilo že 79 let, se Tarics še vedno živo spominja iger. "Olimpijska vas je bila vojašnica, povsod okrašena s kljukastimi križi in na vsakem koraku so bili vidni uniformiranci. A v slačilnici med športniki politike ni bilo. Politika in šport sta kot voda in olje, ne da se ju zmešati," je pred leti dejal Madžar, ki je bil z 22 leti eden najmlajših v madžarski ekipi, v nasprotju z današnjim imenom Alex, pa je takrat nosil še madžarsko ime Sandor, ki ga je zamenjal po selitvi v Kalifornijo.

Na OI je prvič videl televizijo

Med drugim se dobro spomni srečanja s temnopoltim ameriškim atletskim zvezdnikom Jessejem Owensom, ki je s štirimi zlatimi medaljami prekrižal del propagandnih načrtov takratnih nacističnih oblastnikov. Prav tako pa se spominja, da je na igrah v Berlinu prvič videl takratno novost - televizijo. "Na tisti mali napravi sem videl posnetek japonskih plavalcev. Tega ne bom pozabil nikoli."

Najbolj pa se spominja športnega duha. Kot je dejal Tarics, je na olimpijski tekmi med Madžarsko in Malto omedlel eden od malteških igralcev in Malta na klopi ni imela rezerv. Zaradi poštenosti so tudi Madžari zato igrali z igralcem manj. "S to potezo smo močno navdušili tudi nemško občinstvo na tribunah. Tam so nam gledalci namenili veliko večji aplavz kot ob finalni zmagi," je dejal Tarics, ki je priložnost na OI dobil samo na tej tekmi in dosegel tudi štiri gole.

Kljub visoki starosti Tarics ostaja športno aktiven. Pred leti je rad igral tenis, danes najraje plava in hodi na sprehode.

Še vedno rešuje računske naloge

Življenje je Taricsa v ZDA zaneslo že leta 1948, ko je, predvsem po zaslugi doktorata, dobil delovno mesto na univerzi v Indiani. Dve leti kasneje se je preselil v San Francisco, kjer se je uveljavil kot strokovnjak pri protipotresni gradnji objektov. Še vedno pa ima zelo rad reševanje težavnih računskih nalog, saj na ta način skrbi tudi za redno vajo možganov.